Slovenska javnost: malo delo ni za nas

Ljubljana – Kot je pokazala tokratna anketa Dela, zakon o malem delu nima široke podpore slovenske javnosti. Pravzaprav je ta razdeljena na dvoje; teh, ki mu nasprotujejo, je več kot teh, ki ga podpirajo. Število nasprotnikov počasi narašča. Zakon o malem delu podpira 41,6 odstotka vprašanih, da ga ne podpirajo, pa jih je izjavilo 46,5 odstotka. Preostalih 11,9 odstotka jih na to vprašanje ni znalo ali želelo odgovoriti. Nasprotnikov je torej več kot podpornikov, še vedno pa sta si njihova deleža dokaj blizu.

Ker so vprašanje o podpori zakonu o malem delu v Delovih anketah postavili že prejšnji mesec in oktobra lani, lahko vidimo, kako se razpoloženje javnosti spreminja. Oktobra je bilo podpornikov zakona še nekaj več kot nasprotnikov. Januarja se je razmerje že obrnilo, takrat je bil tudi največji delež neopredeljenih. Ti so se ta mesec, kot kaže, izrekli proti zakonu. Tistih, ki podpirajo zakon, je namreč ta mesec malenkost (0,3 odstotne točke) več kot januarja, veliko bolj (1,2 odstotne točke) pa se je povečal delež nasprotnikov zakona.

Po teh podatkih torej zakon, ko se bo o njem odločalo na referendumu, nima veliko možnosti, da bi bil sprejet. Še posebno, če upoštevamo izkušnje dosedanjih referendumov, ki kažejo, da se referenduma navadno udeleži veliko več tistih, ki so proti, kot pa tistih, ki so za.

Proti zapiranju policijskih uprav in porodnišnic

Slovenska javnost je proti zmanjšanju števila porodnišnic, ne podpira zmanjšanja števila policijskih uprav in na splošno ne zaupa humanitarnim organizacijam. To je pokazala tokratna anketa Dela, ki jo je agencija Delo Stik izvedla prejšnji teden. Prvih nekaj vprašanj v tej anketi je bilo posvečenih odnosu javnosti do zamisli o reorganizaciji mreže porodnišnic v Sloveniji, po kateri naj bi nekaj manjših porodnišnic zaprli in njihovo dejavnost prenesli v bližnje, večje porodnišnice. Razprava o tem še poteka, odločitev o ukinitvi še ni padla.

Usoda porodnišnic

Za odnos javnosti do tega vprašanja je bistveno zaupanje do tistih, ki v tej razpravi nastopajo. Zato so sodelujoče v anketi najprej vprašali, komu v javni razpravi o usodi porodnišnic v manjših krajih po Sloveniji bolj zaupajo. Ponudili so jim več možnih odgovorov, a prepričljivo največji delež je dobila ginekološko-porodniška stroka, 61,9 odstotka. Dobra četrtina (26,6 odstotka) jih v tej razpravi najbolj zaupa civilni družbi. Ministrstvo za zdravje je dobilo 7,2 odstotka glasov, najmanjši, skoraj neznatni delež pa politične stranke (1,1 odstotka).

Katera merila bi po vašem mnenju morali upoštevati pri reorganizaciji sedanje mreže porodnišnic? Na to vprašanje je bilo mogočih več odgovorov, zato njihov seštevek presega sto odstotkov. Najpomembnejše merilo po mnenju anketirancev je varnost (izpostavilo jo je 63,7 odstotka vprašanih). Takoj za njo je bližina porodnišnice (59,9 odstotka) in strokovnost (52,9 odstotka). Manj pomembno merilo se anketirancem zdi število rojstev (28,5 odstotka), najmanj pa je pri reorganizaciji po njihovem mnenju treba upoštevati stroške (12,8 odstotka).

Porodnišnice v Postojni, Brežicah, Trbovljah in Kranju so najverjetneje na udaru, če bo mreža porodnišnic reorganizirana. Zato je zanimivo pogledati, kako so odgovarjali tamkajšnji anketiranci. Natančnejši pregled po regijah pokaže, da so v nasprotju z večino anketiranci v zasavski in dolenjski regiji na prvo mesto postavili bližino porodnišnice, medtem ko prebivalci gorenjske in spodnjeposavske regije ne.

Nazadnje še ključno vprašanje: ste za ali proti zmanjšanju števila porodnišnic? Več kot tri četrtine (77,5 odstotka) jih je proti. Za jih je slaba šestina (16,1 odstotka). Zapiranje porodnišnic torej nima podpore javnosti. Najbolj mu nasprotujejo v spodnjeposavski regiji (95 odstotkov anketirancev iz te regije), v zasavski (93 odstotkov) in koroški regiji (91 odstotkov).

Zapiranje policijskih uprav

Druga ideja, ki naj bi državnemu proračunu v teh kriznih časih prihranila nekaj denarja in o kateri v teh dneh teče razprava, je ukinitev nekaterih manjših policijskih uprav. Policijske postaje bi torej ostale, kjer so, njihove šefe in celotni upravni ustroj pa bi preselili v bližnje večje kraje.

Lokalne oblasti, zlasti župani teh krajev, kjer naj bi ostali brez policijskih uprav, so že odločno nastopili proti tej ideji. Kaj pa o tem poreče splošna javnost? Na vprašanje, ali podpirajo zmanjšanje števila policijskih uprav, je pritrdilno odgovorilo 29,3 odstotka vprašanih. Velika večina pa jih je bila proti – 63,7 odstotka.

Zaupanje humanitarnim organizacijam

Odmevna je bila v zadnjih tednih afera Unicef, zaradi katere sta odstopili njegovi ambasadorki dobre volje Milena Zupančič in Vita Mavrič. Že pred časom je svojo afero imel Rdeči križ. Mnogi so prepričani, da humanitarne organizacije v teh kriznih časih na splošno izgubljajo ugled. Delova anketa temu pritrjuje.

Na vprašanje, ali na splošno zaupajo humanitarnim organizacijam, jih je skoraj tri četrtine (73,6 odstotka) odgovorilo, da ne. Nasprotno, da jim zaupajo, jih je odgovorilo slaba četrtina (23 odstotkov).

Morda bi pričakovali, da se pri tem vprašanju odgovori razlikujejo glede na starost, izobrazbo ali kako drugo lastnost anketirancev. A podrobnejši pregled pokaže, da pri zaupanju ni nobenih razlik glede na spol, starost, izobrazbo, zaposlitveni status in regijo prebivališča anketirancev.