Slovenska politika rešuje vprašanje Kosova

Mengeš - Na Kosovu je potreben spravni proces, v interesu vseh etničnih in verskih skupnosti na območju pa je, da to postane boljši kraj za živeti, je ob odprtju današnje mednarodne konferenca z naslovom Medetnični in medreligijski odnosi na Kosovu: Ustvarjanje mostov razumevanja in sodelovanja na gradu Jable poudaril zunanji minister Dimitrij Rupel.

Ob odprtju konferenca sta poleg Rupla nastopila tudi beograjski nadškof Stanislav Hočevar in mufti slovenske islamske skupnosti Nedžad Grabus, ki sta se menila, da religija lahko na Kosovu in drugod gradi mostove, po mnenju tretjega govornika, ameriškega politologa in avtorja številnih knjig o medkulturnem dialogu Benjamina Barberja pa je ključ v državljanski identiteti in državljanskem prostoru, ki odpirata možnosti za etnični in verski pluralizem.

Zunanji minister je še spomnil, da današnja konferenca poteka v času, ko je proces v zvezi s prihodnjim statusom Kosova prešel v ključno in hkrati najtežjo fazo. V osrčju predloga posebnega odposlanca ZN za Kosovo Marttija Ahtisaarija je prav zaščita etničnih skupnosti, najdaljši aneks k predlogu pa je tisti o zaščiti verske dediščine, je dejal Rupel, ki pa je hkrati poudaril, "da konflikt na Kosovu, kot tudi v BiH, dejansko ni bil verski, temveč predvsem etnični in politični".

Islam in demokracija nista neskladna

Nadškof Hočevar je v govoru opozoril na pomen "i ntegralnega dialoga", ne le na Kosovu, temveč povsod. Pri tem je podobno kot Rupel spomnil na pomen religij, ki bi morale po njegovem mnenju odigrati ključno vlogo. Sicer je Hočevar izrazil razumevanje do "pravoslavnih bratov", katerih številni verski spomeniki so bili uničeni, ki so zadržani do sodelovanja v integralnem dialogu. Kljub temu bi jih morali pritegniti k sodelovanju v dialogu, je dejal Hočevar in poudaril, da "mora Balkan postati pionir dialoga". Kljub povabilu organizatorjev, Centra za evropsko prihodnost (CEP), se konference ne udeležujejo predstavniki srbske pravoslavne cerkve.

Na pomen religije pri dialogu je opozoril tudi mufti Grabus. V zvezi z dogajanjem na balkanskem prostoru je dejal, da se nekateri na Balkanu še vedno borijo za svoj dom in da želi Evropa evropeizirati Balkan, da Balkan ne bi balkaniziral Evrope. Sicer pa se je Grabus osredotočil predvsem na položaj muslimanov v Evropi. Kot je poudaril, "islam in demokracija nista neskladna ", muslimani pa bi po njegovem mnenju morali postati univerzalna skupnost v Evropi.

Barber je medtem opozoril, da etnična in verska identiteta kot taki lahko prineseta tudi težave, saj s seboj nujno prineseta dojemanje "drugega". Kulturna identiteta je tako dejansko zgrajena na "zidovih", "prinaša solidarnost, a hkrati v sebi nosi seme zla". A na srečo obstaja tudi državljanska identiteta, ki ni zgrajena na preteklosti, temveč na prihodnosti, "na delu, ki ga opravljamo skupaj". "Državljanstvo je naraven most med kulturami in verami", tak "državljanski prostor" pa ustvarja možnost za pluralizem, je poudaril Barber.

Organizatorji želijo z današnjo konferenco prispevati k izboljšanju medkulturnega sodelovanja na Kosovu, zato se na njej sestali voditelji etničnih in verskih skupnosti, člani kosovske prehodne vlade, slovenske in drugih vlad ter mednarodni in slovenski strokovnjaki. Na konferenco niso vabili najvišjih predstavnikov Kosova, saj so se odločili, da povabijo ljudi, ki delujejo na operativni ravni, ki so že dejavni na področju medetničnega dialoga.

Prval LDS z delegacijo ALDE na obisku na Kosovu

Dva tedna potem ko je posebni odposlanec Združenih narodov Martti Ahtisaari predstavil predlog o prihodnjem statusu Kosova, se v pokrajini mudi delegacija evropskih liberalcev (ALDE) pod vodstvom slovenskega poslanca v Evropskem parlamentu Jelka Kacina (ALDE/LDS). Eden od namenov dvodnevnega obiska je seznanitev z razmerami na območju, kar bo nato služilo za usklajevanje stališč znotraj ALDE glede Ahtisaarijevega predloga.

Kacina bosta med obiskom na Kosovu spremljala poslanska kolega iz Velike Britanije Sarah Ludford in Bolgarije Stanimir Ilhev. Delegacija se bo v Prištini med drugim srečala s kosovskim predsednikom Fatmirjem Sejdiujem, premierom Agimom Cekujem, pravosodnim ministrom Jonuzem Salihajem ter predstavniki srbske manjšine in mednarodne skupnosti v pokrajini.