Tiskane izdaje
Dobova − Državni sekretar na ministrstvu za notranje zadeve Boštjan Šefic je na današnji tiskovni konferenci sporočil, da so razmere glede begunske krize v mejah normale. Danes je v Slovenijo do dvanajste ure prispelo nekaj več kot 5.000 prebežnikov, nekaj prihodov tako z vlaki kot avtobusi pa še pričakujejo. »Po naših informacijah od kolegov iz različnih držav, je danes popoldne v Srbiji čakalo 9.000 migrantov, ki jih lahko v roku enega dneva pričakujemo v Sloveniji,« je še dejal Šefic. Postavljanje žičnate ograje, ki jo je Slovenija začela postavljati včeraj, pa je prebudilo tudi mejno vprašanje med Slovenijo in Hrvaško.
Dogajanje spremljamo v živo po urah.
23.03: Zunanji minister Karl Erjavec je v Odmevih na TVS poudaril, da Slovenija tehnično oviro postavlja na slovenskem ozemlju, Hrvaška si po njegovem mnenju mejo določa na način, kakršen njej najbolj ustreza. »Ravnajo po svojem interesu, mi pa nismo naivni. Tehnične ovire bomo postavili tam, kjer bo najbolj koristno, da uresničimo naše cilje«, je dodal.
19.17: Zoran Milanović je ograjo na slovensko-hrvaški meji komentiral tudi po koncu vrha EU v Valletti. Na navedbe slovenske strani, da ograje niso postavili na hrvaškem ozemlju, se je odzval z besedami, da »to ni pomembno, meter sem ali tja, to se bo rešilo.« Pomembno je po besedah hrvaškega premierja to, da ograja preprosto ni rešitev. »Slovenija se ne more ograditi,« je sklenil Milanović ob odhodu z vrha na Malti.
19.09: Predsednik slovenske vlade Miro Cerar je za Dnevnik na RTVS dejal, da Slovenija razmišlja o zaostritvi azilne zakonodaje. Predlogi naj bi bili že pripravljeni. Kot je sicer opozoril, so standardi v slovenski azilni zakonodaji že zdaj nižji kot npr. v Nemčiji in na Švedskem, tako da smo že »blizu minimuma«, kot ga določajo pravila EU. A vendarle vlada še vidi možnosti za strožji režim in »če bo treba, bomo te možnosti seveda uporabili in državnemu zboru predlagali spremembe zakona.«
Cerar je dejal tudi, da Slovenija ne bo privolila v vračanje beguncev v Slovenijo. Glede odziva Hrvaške na ograjo pa je dejal, da bodo tudi oni morali ukrepati podobno, da bodo upočasnili migracijski tok.
19.07: Ozemlje pri Rigoncah, po katerem teče žica, je po besedah brežiškega župana Ivana Molana že od prej sporno, meja ni rešena. Po katastru, ki ga imajo tudi na občini, »pa ima Hrvaška v tem primeru prav,« je Molan odgovoril na vprašanje STA, ali žica teče po slovenskem ali hrvaškem ozemlju. Občina si nikakor ni želela, da bi nastal mednarodni incident, saj imajo že tako dovolj težav z begunsko krizo, je poudaril. »Ljudje ob meji si želimo le normalnega življenja,« je dejal. Dodal je, da se po nepotrebnem ponovno ustvarja neka kriza ter se slabšajo medsebojni odnosi, kar lahko vodi v slabšo gospodarsko rast in napetosti med ljudmi. Pri tem izpostavlja, da želijo le mirno živeti in nočejo biti žrtve političnih igric. V tem primeru sta slovenska in hrvaška diplomacija padli na izpitu, ocenjuje. Poudaril je, da dobro sodeluje z župani s sosednjih hrvaških občin.
18.55: Predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker je danes v Valletti poudaril, da ni zadovoljen s hitrostjo izvajanja načrta za premestitev beguncev med članicami EU. Če bomo nadaljevali s sedanjim tempom, bomo načrt za premestitev 160.000 beguncev izvedli leta 2101, je ponazoril. Doslej so članice premestile le 147 beguncev, od tega 117 iz Italije na Finsko, v Francijo, Španijo in na Švedsko ter 30 iz Grčije v Luksemburg.
18.50: Danes so na mejni prehod Dobova v spremstvu hrvaških policistov pripeljali že štirje vlaki s prebežniki (nekaj pred 1. uro vlak z 998 tujci, okoli 4.30 vlak s 1077 tujci, nekaj po 10. uri vlak s 1196 tujci in okoli 15.30 vlak s 1121 tujci. Po 19. uri v Dobovi pričakujejo naslednji vlak, na katerem naj bi bilo po podatkih hrvaških varnostnih organov 1121 prebežnikov, so sporočili s policije.
17.10: Hrvaška predsednica Kolinda Grabar-Kitarović je po današnjem srečanju s slovenskim predsednikom Borutom Pahorjem pozvala k dialogu med državama in posvarila, da ne smemo dovoliti nobenih incidentov, ki bi pokvarili odnose med državama. Tudi Pahor je izpostavil, da se je v reševanju begunske krize ključno pogovarjati in dogovarjati.
16.55 Potem ko je Zagreb v sredo zagrozil, da bo odstranil del slovenske ograje, ki po trditvah Hrvaške stoji na njenem ozemlju, je hrvaški notranji minister Rajko Ostojić danes izjavil, da so »v tem trenutku zadržani, da žico sami umaknemo«, ampak pričakujejo, da bo to naredila Slovenija. »Ne bomo nasedali provokacijam in vsekakor bomo znali zaščititi svoje ozemlje. To lahko hitro rešimo, a menim, da je veliko pomembneje opozoriti na to, da se načrt, ki je bil dogovorjen, ne uresničuje,« je še opozoril Ostojić po poročanju hrvaške tiskovne agencije Hina.
Pri tem je imel v mislih dogovor držav na t. i. balkanski begunski poti na vrhu, ki ga je konec oktobra sklical predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker. Kot je menil, Slovenija s postavljanjem žice na meji med državama ta načrt ogroža in očitno ga izvaja samo še Hrvaška.
16.01: Državni sekretar na notranjem ministrstvu Boštjan Šefic je danes poudaril, da se tehnične ovire postavljajo na slovenskem ozemlju in niso povezane z morebitnim določanjem državne meje. Šefic verjame, da bo Hrvaška sprejela njihova pojasnila. »Slovenska policija bo nadzorovala tehnične ovire. Verjamem, da do ekscesov ne bo prihajalo, mislim, da to tudi ni v interesu Hrvaške,« pravi Šefic in dodaja, da Slovenija ograje v nobenem primeru ne bo umaknila.
15.57: Slovensko zunanje ministrstvo je danes v odzivu na protestno noto Hrvaške zaradi ograje na slovensko-hrvaški meji zavrnilo navedbe Zagreba, da del bodeče žice poteka po hrvaškem ozemlju. Ob tem so poudarili, da je namen začasnih ukrepov uravnavati migracijske tokove in ne demarkacija meje. »Vprašanje meje med Slovenijo in Hrvaško je predmet arbitražnega postopka, zato kakršnokoli prejudiciranje meje ni in ne more biti namen teh začasnih ukrepov. O tem je bilo obveščeno tako arbitražno sodišče kot hrvaška vlada,« so zapisali v sporočilu za javnost. Ob tem so izpostavili, da se Slovenija izogiba incidentom in konfliktom in pozvali Hrvaško, naj ravna enako. »Tako številčne migracije so velik izziv za vse države v regiji, zato je ključno, da prav te pri uravnavanju migracijskih tokov najtesneje sodelujejo,« so še sporočili.
15.40: Včeraj je v Metliki potekal sestanek s predstavniki ministrstva za notranje zadeve in ministrstva za obrambo, na katerem so vodstvi metliške in črnomaljske občine seznanili o mogoči postavitvi žičnih ograj na meji s Hvaško v Beli krajini, je za Delo povedal metliški župan Darko Zevnik.
Na sestanku, ki je potekal za zaprtimi vrati, sta bila poleg obeh županov navzoča še generalni direktor uprave za zaščito in reševanje Darko But in državni sekretar na ministrstvu za notranje zadeve Andrej Špengo. V primeru, da se bodo migracijski tokovi preusmerili, sta But in Špengo napovedala postavitev žičnate ograje tudi na območju metliške in črnomaljske občine. Zevnik je povedal, da je oba gosta opozoril, da meja na nekaterih delih še ni določena, zato so v arbitražnem postopku, ter hkrati izrazil upanje, da do postavitve bodeče ovire vendarle ne bo prišlo in se bo zadeva umirila. »Če pa bodo ovire res postavili, bodo morali projekt izpeljati zelo pazljivo,« je povedal naš sogovornik. Zevnik je povedal, da ni zagovornik takih ovir, ter da je po njegovem prepričanju »zadeva bolj psihološkega značaja, kakor pa da ima kak drugačen učinek.«
O sestanku sta Zevnik, kakor tudi črnomaljska županja Mojca Čemas Stjepanovič, že pisno seznanila občinske svetnike, kakor tudi vsa vodstva tistih krajevnih skupnosti, ki mejijo na republiko Hrvaško. Čemas Stjepnovičeva v pismu navaja, da bo lastnike zemljišč, kjer bo postavljena ograja, obvestila policija. Ograjo bo postavljala vojska, po potrebi bodo vpoklicani tudi gasilci in prostovoljci. Županja navaja, da je na podlagi zakona o nadzoru državne meje dolžnost lastnikov, da omogočijo prost dostop in gibanje za nemoteno opravljanje nadzora državne meje.
15.00: Avstrija bo na obeh straneh mejnega prehoda Špilje očitno vendarle postavila nekaj kilometrov dolgo ograjo, poroča avstrijska tiskovna agencija APA, ki se sklicuje na neimenovane vire iz vladne koalicije na Dunaju. Uradna odločitev o ograji naj bi sicer padla v petek. Po informacijah APA naj bi bila ograja na severovzhodno smer dolga pet kilometrov in bi potekala do reke Mure. V jugozahodno smer naj bi bila prav tako dolga nekaj kilometrov. Postavili naj bi dva tipa ograje. V prvi vrsti bo stala pletena žična ograja, ki naj bi preprečila morebitne poškodbe ljudi na zvitkih bodeče žice. Te bodo napeljali v drugi vrsti, za pleteno ograjo. Dele meje, kjer ograje ne bo, naj bi medtem nadzorovali z okrepljenimi patruljami.
15.20: Hrvaški premier Zoran Milanović pa je medijem dejal, da Slovenija postavlja ograjo na meji s Hrvaško iz notranjepolitičnih razlogov. Milanović sicer meni, da nekaj kilometrov ograje ob mejnih prehodih ne pomeni nič. Zoran Milanović je novinarjem v Valletti povedal, da sta se s slovenskim kolegom Mirom Cerarjem slišala v torek in sredo ter razpravljala o vsem, kar se da storiti. Storiti pa se po Milanovićevih besedah da to, da se obe strani izogneta ustvarjanju napetosti zaradi nepomembnih malenkosti. To se pogosto dogaja zaradi nesporazumov in šumov v komunikaciji, čeprav ni dejansko nič resnega, je dejal. Hrvaški premier je pred neformalnim vrhom EU v Valletti še povedal, da so se nekako navadili na prihod 5000, 6000 ljudi na dan ter da bo na koncu vse odvisno od Nemčije in Turčije.
15.10: Slovenija je o postavitvi ograje dobro premislila, postavlja jo izključno na svoji strani meje in s tem nikakor ne želi prejudicirati vprašanja meje, ki se rešuje na arbitražnem sodišču, je poudaril premier Miro Cerar v Valletti po pogovoru s hrvaškim kolegom Zoranom Milanovićem. Cerar je pojasnil, da je v pogovoru z Milanovićem ponovno izrazil upanje, da ne bo nikakršnih težav glede slovenskega postavljanja tehničnih ovir oziroma ograje. Slovenija se je po premierjevih besedah že na začetku odločila, da tehničnih ovir ne bo postavljala na nobenem spornem območju, kjer poteka arbitražna presoja. Predsednik vlade je tako prepričan, da so policisti postavili ovire le na slovenski strani meje.» Če je prišlo do kakšnega nesporazuma, pa se to rešuje na ravni ministrstev oziroma na operativni ravni med policijskimi enotami,« je dodal. Obenem je Cerar Milanovića pozval, naj Hrvaška še naprej pošilja prebežnike na organizirane točke vstopa, saj je zaznal, da bi lahko hrvaška stran znova preusmerila begunski tok na druge točke.
15.00: Ministrica za obrambo Andreja Katič je ob obisku nastanitvenega centra v Gornji Radgoni izrazila prepričanje, da jim bo s Hrvaško uspelo doseči dogovor glede domenevno sporne postavitve žičnate ograje. Postavljanje žične ograje po njenih besedah poteka po načrtih na vseh območjih, kjer slovenska policija ocenjuje, da jo je treba postaviti, aktivnosti pa sproti prilagajajo glede na razmere na terenu in tudi informacije, kako migranti in begunci prehajajo mejo, je še povedala Katičeva. »Tudi mi to ograjo čutimo bolj kot usmerjevalno ograjo, ne kot ograjo med mejami, in upam, da jo res v najkrajšem možnem času, ko ne bo več potrebna, tudi odstranimo in da zopet živimo tako, kot naj bi živeli,« je dejala ministrica.
12.40: Hrvaška je danes odpravniku poslov na slovenskem veleposlaništvu v Zagrebu Marku Rakovcu predala ostro protestno noto. Pomočnica hrvaške zunanje ministrice za evropske zadeve in dvostransko sodelovanje Maja Bakran Marcich je Rakovca obvestila, da sta sporni dve točki ob mejnih prehodih Harmica (Rigonce) in Bregana (Obrežje). Pozvali so Slovenijo, naj čim prej umakne ograjo s spornih točk, a v diplomatski noti niso navedli, da bo to v nasprotnem primeru storila hrvaška stran. Rakovec je danes ponovil, da je ograja na slovenskem ozemlju in da ne gre za ukrep proti Hrvaški, temveč za ustavljanje nenadzorovanega vstopa beguncev na slovensko ozemlje. Ograja je začasne narave, je ponovil Rakovec.
10.00: Na območje Velikega Obreža na desni breg Sotle, kjer so do mostu na mejnem prehodu Rigonce v sredo postavili približno dva kilometra žičnate ograje, so davi nekaj po 7. uri prišli slovenski vojaki in nadaljevali njeno postavljanje. Na meji pri Rigoncah sicer zaradi žičnate ograje, ki so jo postavili v sredo, davi ni bilo posebnosti.
Slovenska vojska je po informacijah STA nekaj po 7. uri žičnato ograjo ob Sotli začela postavljati tudi v smeri proti toku Sotle oziorma proti bližnjemu mejnemu prehodu za obmejni promet Rakovec, kjer je poleg mostu v Rigoncah drugi možen prehod čez Sotlo. Hkrati s postavljanjem ograje proti severu pa slovenski vojaki na terenu dopolnjujejo tudi v sredo postavljeni del ograje od Velikega Obreža proti mejnemu prehodu Rigonce.
V Središče ob Dravi je vojska pripeljala kolute žice in začela markirati traso, po kateri bo postavila žično ograjo. Na Občini Središče ob Dravi smo izvedeli, da bo ograja stala na obeh straneh mednarodnega mejnega prehoda in sicer po pol kilometra v vsako stran.
09:00 Od začetka drugega begunskega vala sredi oktobra do danes do 6. ure je v državo vstopilo 188.050 prebežnikov, od tega danes 3430. V nastanitvenih in sprejemnih centrih je bilo ob 6. uri 5787 prebežnikov. Slovenijo je po podatkih policije od 20. oktobra zapustilo 170.018 prebežnikov.
