Po treh letih in pol iskanja izvajalca del bi bila saga o obalni hitri cesti lahko s tem končana. A nič ne kaže, da bo res tako. Nekateri vedno dobro poučeni pravijo, da podpisovanje pogodbe z izvajalci ne bo tako gladko in hitro. Če smo lahko pred dvema dnevoma zapisali uradno izjavo Darsa, da bo izvajalska pogodba podpisana »v kratkem«, smo po zadnjem sklepu nadzornikov Darsa o tem »v kratkem« že malo v dvomih. Nadzorniki so namreč sklenili, da mora uprava pred podpisom pogodbe o gradnji predora še enkrat natančno preveriti, ali so izpolnjeni vsi potrebni pogoji za podpis takšne pogodbe, in o tem poročati nadzornikom. Ti bodo torej pred končnim podpisom še enkrat izdali dovoljenje.
Malce nenavadna nezaupljivost nadzornikov po treh letih in pol iskanja izvajalcev; navsezadnje so nadzorniki (resda bivši) enkrat že podprli upravo pri njeni izbiri zdaj potrjenih izvajalcev (CPM in Alpine Bau). Vse so preverili, preden so se odločili za takšno izbiro. Z malo pretiravanja bi lahko rekli, da so morali preveriti celo številko spodnjih hlač direktorjev obeh gradbenih družb, preden so se odločili zanje. Vsemu preverjanju in najvišji državni reviziji navkljub mora uprava Darsa znova preverjati. Zdaj je že vsem jasno, da bo to počela nova uprava. Podpis pogodbe z izvajalci torej ni tako blizu, ni »v kratkem«, kot je bilo mogoče razumeti prve izjave z Darsa.
Težko verjamemo tistim dobro obveščenim, ki nas prepričujejo, da je to zgolj dvojna previdnost, ki v današnjih časih nikakor ni odveč, in da Sloveniji gradnja predora Markovec pravzaprav ne more uiti. Pravzaprav je smešno žalostno, da prihaja za Slovenijo tako strateško pomembna naložba na vrsto na koncu nacionalnega programa izgradnje cestnega križa. Predora, ki bo podaljšal slovensko obalo, sploh ni bilo v osnovnem nacionalnem avtocestnem programu, čeprav so imeli politiki že takrat polna usta pomorske naravnanosti podalpske države. Šele leta 2004 je prišla obalna hitra cesta z resolucijo v slovenski nacionalni program, in to s precej otročjim argumentom: če bo v ta program prišla vzhodna mariborska obvoznica, naj pride tudi obalna hitra cesta. Cesta mimo Maribora je bila odprta pred nekaj tedni, obalna hitra cesta pa bo morda v začetku leta 2013 (in še to ne cela).
Obalno cesto je že leta 1970 zahteval z ukazom tedanji predsednik Josip Broz Tito. A niti on ni obvladal slovenskih cestarjev. Obalna cesta bi torej morala biti že zdavnaj zgrajena. Zdaj bi morali že graditi odcep z obalne hitre ceste proti Dragonji, a je še najmanj deset let ne bodo. Vsi, ki se iz Slovenije in Italije pogosteje vozijo v Istro, dobro poznajo cestne razmere pri Kopru. Tudi tisti, ki najbolj odločajo o uresničevanju slovenske cestne strategije. Vendar tudi pri cesti od Kopra proti Dragonji ne odločajo gostota prometa in nacionalne prioritete, ampak povsem druga logika - logika finančnih in gradbenih fevdov. Lahko res upamo, da so se ti fevdi začeli podirati pri Markovcu?
Iz petkove tiskane izdaje Dela