Tiskane izdaje
Ljubljana – Medtem ko se v prestolnici končuje gradnja prvega hotela v mestu s petimi zvezdicami in lučaj stran snujejo še en hotel, je v petek kranjskogorski hotel Lek dobil nove lastnike. Isti dan je bila objavljena tudi namera za prevzem Term Dobrna. Hotelirji podpirajo vsakega novega lastnika, ki hotelirstvo obvlada. A povečanje števila gostov v državi še ne pomeni, da je nakup hotela zdaj manj tvegana naložba kot nekoč, svarijo poznavalci turističnega posla.
Dolenjski gradbinec CGP za srbsko Delto končuje gradnjo prvega hotela s petimi zvezdicami v Ljubljani. Hotel, ki bo del mednarodne verige Intercontinental, bo predvidoma stal okoli 45 milijonov evrov in bo turistov polni prestolnici predvidoma še letos ponudil 165 novih sob.
Ne šteje, od kod prihaja, ampak kaj zna
Steklena stolpnica na severnih vratih Ljubljane še zdaleč ni edino, kar se v Sloveniji dogaja na področju naložb v hotele. Tako je konec prejšnjega tedna hotel Lek v Kranjski Gori končno dobil novega lastnika. Švicarski farmacevt Novartis, ki je lastnik slovenskega Leka, je svoj istoimenski hotel prodal nizozemski družbi Comfort Hotel Management. Manj kot dve leti staro nizozemsko družbo v medijih predstavljajo kot hotelsko družbo, ki ima v lasti ali upravljanju veliko evropskih hotelov in letovišč, a javno dostopni podatki na spletu kažejo, da imajo le pet hotelov v Rusiji.
Robert Herman, lastnik butičnega hotela Allegro v Stari Ljubljani, ter hotela in apartmajev Vitranc v Kranjski Gori, se novih lastnikov za kraj pomembnega hotela veseli. »Če so novi lastniki hotela Lek pravi hotelirji, je to za celoten kraj odlična novica. Vsi, ki živimo od turizma v Kranjski Gori in okolici, bomo imeli korist od dobrega lastnika hotela, še več takih naj pride,« pravi Herman.
Pomembno je, koliko ima lastnik hotela pod palcem
Boštjan Mencinger, predsednik uprave žičnic Vogel, ki je že večkrat poskušal neuspešno kupiti najviše ležeči hotel v Sloveniji, Ski hotel Vogel, vsako naložbo v turizem toplo pozdravlja. Hotelirstvo in turizem nasploh je investicijsko zelo intenzivna panoga – če hoče ostati konkurenčen, mora lastnik hotela nenehno vlagati v trženje, vzdrževanje in izboljšave –, zato je stabilen in močan lastnik za vsak hotel dobra novica, pojasnjuje Mencinger. Kaj, poleg rekordno nizkih obrestnih mer in obilice ponudbe na trgu, je še vzrok za tako živahno dejavnost kupcev slovenskih hotelov? Kot prvi vzrok Mencinger vidi povečevanje ugleda Slovenije kot turistične destinacije.
»Turizem v Sloveniji je v izjemnem vzponu, seveda na čelu z Ljubljano. Kdor v turizmu leta 2016 ni zabeležil rekordnih rezultatov, se mora resno vprašati, kaj je počel narobe,« pravi Mencinger, ki je kljub zeleni zimi z zimskim obiskom turistov na Voglu zadovoljen. Med najpomembnejšimi vzroki za lansko povečanje števila turistov Mencinger poudarja varnost Slovenije v času, ko velik del priljubljenih evropskih turističnih ciljev trepeta pred terorističnimi napadi.
Kdo je nor, da bi prodajal hotel v Ljubljani?
Gregor Jamnik, direktor ljubljanskega hotela Slon, poudarja, da se na področju naložb v hotelirstvo največ dogaja v prestolnici. V Ljubljani je hotelskih postelj veliko premalo. Čeprav je gradnja hotela Intercontinental v Ljubljani za mesto dobrodošel, Jamnik verjame, da 165 novih sob na trg v Ljubljani preprosto ne bo imelo nikakršnega vpliva. »Ljubljana je doživela popolno eksplozijo turizma,« pravi šef hotela Slon, ki je bil novembra povprečno 82-odstotno zaseden. To pomeni, da je bil hotel več kot šest dni v tednu stoodstotno zaseden, kar je težko dosegljiv rezultat tudi za hotele v središčih prestolnic, kot sta London in New York, se hvali Jamnik.
»Če bi bil hotel Lek v Ljubljani, ga lastniki gotovo ne bi prodali,« zatrjuje. Trditev, da hotela v Ljubljani v tem času ni smotrno prodati, mu dodatno potrjuje tudi odločitev holdinga ACH, da ustavi prodajo svojih hotelov. Spomnimo, ACH Hermana Rigelnika je bil tik pred prodajo štirih ljubljanskih hotelov s skupaj 574 sobami izraelski družbi Fattal Hotel Management, ki ima sto hotelov s skupaj 17.000 sobami. Postopek je zdaj prekinjen.
So tujci slabi lastniki?
Žal niso vse zgodbe v slovenskem hotelirstvu bleščeče, opozarja državna sekretarka na gospodarskem ministrstvu Eva Štravs Podlogar. Zmotili smo jo ravno med ogledom v požaru poškodovanega hotela Jezero v Bohinju; kot svarilo, kaj se lahko zgodi s turističnim krajem, če hoteli pridejo v roke slabega lastnika, sogovornica izpostavlja prav nesrečni primer Bohinja.
Tamkajšnji prazni in propadajoči hoteli, ki so v lasti Zmaga Pačnika in Japca Jakopina, že leta kazijo podobo tega gorenjskega turističnega bisera. Upanja, da bodo hoteli Zlatorog, Ski hotel na Voglu, hotel Bohinj, Bellevue in apartmaji Triglav kmalu dobili nove lastnike, skoraj ni. Tik pred koncem lanskega leta je Gorenjski glas poročal, da sta lastnika na nepremičninskih spletnih portalih objavila oglas za prodajo zapuščenih in izropanih hotelov po nerazumno visokih cenah. Za Zlatorog sta postavila ceno sedem milijonov, za Ski hotel Vogel in Bellevue po tri, Bohinj pet, apartmaje Triglav pa prodajata za 1,8 milijona evrov.
»Kateri potni list ima v žepu lastnik, ne pove nič o tem, kako dobro ali slabo upravlja hotel. Pomembno je, da ima vlagatelj dober odnos do turističnega posla in kraja,« pravi Štravs Podlogarjeva.
V Bohinju imajo smolo s slabim domačim lastnikom hotelov, v Portorožu pa s slabim lastnikom s Hrvaške. O težavah, ki jih portoroškemu turizmu in tamkajšnjim delavcem povzroča hrvaški lastnik štirih hotelov Metropol, smo v Delu že večkrat poročali.
»Liburnia se je na Obali res izkazala za slabega lastnika, nasprotno pa se je srbski lastnik hotela Kempinski do zdaj izkazal za povsem korektnega in kaže, da ima željo še naprej vlagati v slovenski turizem,« pravi državna sekretarka Štravs Podlogarjeva. Ker ima glede na dosedanje izkušnje v turizmu skoraj gotovo najboljši posluh za poslovni utrip v slovenskem turizmu, smo jo vprašali še, od kod po njeni oceni prihaja največ zanimanja za slovenske hotele. »Realno stanje je, da so Rusi in Srbi največji investitorji pri nas. Ruse najdete povsod, od mariborskega Habakuka, Rogaške, Rimskih Toplic do Bovca,« dodaja sogovornica.
