Slovenski in hrvaški poslanci EPP enotno proti Tajaniju

Skupni očitki o nesprejemljivem žaljenju, ozemeljskih zahtevah, odpiranju starih ran

Objavljeno
12. februar 2019 21.25
Posodobljeno
12. februar 2019 22.22
Tudi v njegovi politični skupini od tajanija zahtevajo jasno ograditev od njegovih izjav. FOTO. AFP
Bruselj - Vseh deset slovenskih in hrvaških poslancev iz vrst Evropske ljudske stranke (EPP) od predsednika evropskega parlamenta Antonia Tajanija pričakuje jasno opravičilo in umik izjave iz Bazovice.  

To so ostro obsodili in mu v skupnem pismu sporočili, da je z njo globoko užalil državljane Slovenije in Hrvaške. Bila naj bi tudi v nasprotju z duhom nalog, ki jih opravlja kot predsednik evropskega parlamenta. Zmaga nad fašizmom je po njihovem mnenju civilizacijsko dejstvo, kot je tudi spomin na nedolžne žrtve. Opozorili pa so, da moramo imeti enako sočutje do žrtev tako komunističnega kot fašističnega nasilja.  

Tajaniju očitajo, da je v Bazovici odprl že dolgo zaceljene rane. »Vaša izjava je lahko razumljena kot ozemeljska zahteva in tudi kot revizionizem,« so zapisali. Izjava da žal ne ne pušča prostora za različne razlage.

Da bi se prepričali o njegovem spoštovanju zgodovinske resnice, ga vabijo naj skupaj z njimi obeležili kraje zločinov totalitarnih režimov v Sloveniji in na Hrvaškem.

Pred objavo pisma je znotraj poslanske skupine EPP po naših informacijah potekala kar ostra razprava o izjavah Tajanija pri Bazovici. Tako iz slovenske delegacije (Franc Bogovič) kot tudi iz hrvaške delegacije so prišle zahteve, da bi se Tajani moral jasno opravičiti, pa tudi preklicati nesprejemljive izjave

V hrvaški delegaciji so opozarjali, da bi izjave lahko škodovale strankam EPP v obeh državah. Tudi med poslanci EPP iz drugih držav članic je bilo v zadnjih dveh dneh menda kar nekaj nezadovoljstva s Tajanijevim nastopom.

Vodja poslanske skupine EPP Manfred Weber naj bi se že kmalu sestal z desetimi poslanci in Tajanijem, da bi razčistili stvari.

Pismo so podpisali Milan Zver (SDS), Franc Bogovič (SLS), Alojz Peterle (NSi), Romana Tomc (SDS) in Patricija Šulin (SDS), pa Dubravka Šuica, Ivana Maletić, Željana Zovko, Ivica Tolić in Marijana Petir iz Hrvaške.