Tiskane izdaje
Ljubljana – »Slovenskim medijem se leta 2012 obetajo tektonski premiki. To je verjetno leto, po katerem naš medijski prostor ne bo več tak, kot je bil do zdaj,« razmišlja predsednik Društva novinarjev Slovenije Matija Stepišnik. O tem priča že sedanje dogajanje v medijih.
Prodajata se dva od treh največjih splošnoinformativnih časopisov, tretji je le dobil vodstvo, priča smo nekaterim spremembam v brezplačniku Žurnal24, še vedno imamo politično izpostavljeno zgodbo o javni radioteleviziji, ki ima slab zakon, jeseni prihaja nova državna televizija Telekoma, ob kateri bo zanimivo spremljati njeno umestitev v prostor, potem ko je v zadnjem letu, kot so sami pojasnjevali, zaradi deformirane konkurence, predvsem v oglaševanju, odšla TV3, opisuje Matija Stepišnik.
Še eno težko poslovno leto
Zares, po agoniji zaposlenih in honorarnih sodelavcev Dela Revij v prvih mesecih lanskega leta in nenadnem propadu televizijske hiše TV3, se za slovenske medije začenja še eno težko poslovno leto. Morda eno najtežjih doslej, saj se poleg neugodnih gospodarskih razmer kar nekaj vodilnih medijev spopada s težavami svojih lastnikov; še zlasti to velja za časnik Delo, ki je v lasti močno zadolžene Pivovarne Laško, ter mariborski Večer, ki je v večinski lasti Dela.
Večjih sprememb v vrhovih medijskih hiš za zdaj še ni, jih pa ni mogoče izključevati. Prve kadrovske spremembe so se februarja zgodile na ljubljanskem Dnevniku, ki je bil približno dve leti brez odgovornega urednika s polnim mandatom. Zdaj je odgovorna urednica s polnim mandatom postala Suzana Rankov, ki jo je uprava (to vodi kar glavni posamični lastnik Dnevnika Bojan Petan) imenovala za petletni mandat.
Veliko je ugibanj tudi o prihodnosti brezplačnika Žurnal, ki sta ga pred kratkim zapustila direktor in odgovorni urednik Goran Novković ter njegov namestnik Borut Hočevar. Edini slovenski breplačnik z nacionalnim pokritjem že nekaj let posluje z izgubo, vendar se ta zadnja leta znižuje, je poudaril Matej Košir, ki je prevzel vodenje uredništva po odhodu Novkovića. Če je še leta 2010 Žurnal posloval z več kot 5,8 milijona evrov izgube, je ta konec leta 2011 znašala 4,2 milijona evrov, za letos pa so načrti precej ambiciozni, saj naj bi leto končali z 1,9 milijona evrov izgube. Učinki lanskega prestrukturiranja poslovanja, ko se je zmanjšalo tudi število zaposlenih, bodo znani letos. »Po reorganizaciji poslovanja septembra lani smo zelo znižali stroške poslovanja, tudi prva dva meseca letos poslovanje poteka po načrtih,« je poudaril Košir ter izrazil upanje, da bo poslovanje tudi v prihodnjih štirih mesecih teklo po načrtih.
Bo avstrijska Styria glavna lastnica Večera?
Glavni lastnik brezplačnika Žurnal je avstrijska medijska skupina Styria Media Group AG, ki se v poznavalskih krogih že nekaj časa pojavlja kot potencialni kupec mariborskega Večera. »Prek nakupa Večera bi Styria še dodatno okrepila svojo medijsko pokritost v širši regiji ter v trikotniku Maribor–Celovec–Gradec, posel Styria-Večer bi bil verjetno ustrezen tudi za slovenskega varuha konkurence,« je včeraj menil eden od poznavalcev. Založniška hiša, ki izdaja Kleine Zeitung (vodilni dnevnik na avstrijskem Štajerskem in Koroškem), je prisotna tudi na Hrvaškem (kot lastnica Večernjega lista) in v Črni gori, v Avstriji je močno zastopana skozi časopisne znamke Die Presse in WirtschaftsBlatt.
»Kot smo že povedali za avstrijsko tiskovno agencijo APA, smo načeloma zainteresirani za nakup Večera,« so včeraj za Delo izjavili v Styria Media Group, ki jo vodi Wolfgang Bretschko. Neuradno je mogoče slišati, da bi za nakup Večera lahko kandidirala tudi Pošta Slovenije, čeprav tisk ni njena glavna dejavnost. »V Pošti Slovenije nenehno preverjamo naložbene priložnosti na trgu, tako v Sloveniji kot tudi v tujini. Stališča glede nakupa časnika Večer za zdaj nismo zavzeli,« je včeraj za Delo izjavil generalni direktor Pošte Slovenija Aleš Hauc.
Nezavezujoče ponudbe za 79,24-odstotni delež Večera na Delu pričakujejo do sedmega maja, potem bo sledil še razpis za prodajo večinskega deleža Dela. Če bo interes za nakup Večera zadosten, bi lahko bil nov večinski lastnik znan v začetku poletja, je te dni izjavil predsednik uprave Dela Jurij Giacomelli. Dodal je, da tokrat pri iskanju kupca pričakuje manj zapletov kot v propadlem poslu z nesojenim kupcem Večera, družbo 3Lan.
Strateške, odgovorne lastnike
Ko govorimo o Delu in Večeru, gre za dve osrednji časopisni hiši v tej državi, zato je že glede na obseg jasno, da bo kakršna koli lastniška sprememba pomembna za celoten trg, pojasnjuje profesor s fakultete za družbene vede Marko Milosavljević, ki dodaja, da bodo posledice te spremembe odvisne od kupcev in njihovih namenov.
V društvu si po besedah Stepišnika za oba časopisa želijo lastnike, ki se ne bodo ukvarjali s političnimi igrami in katerim mediji ne bodo služili kot obvodni posel za druge kapitalske interese, temveč »strateške, odgovorne lastnike, ki bodo v tem zahtevnem okolju – zaradi tehnoloških sprememb, sprememb v navadah občinstva in padanju naklade tiskanih medijev – poleg tega, da bodo ščitili poklicno dostojanstvo in novinarjem omogočili normalno delo, sposobni odgovoriti na izzive prestrukturiranja tiskanih medijev v multimedijske poslovne modele, ki bodo omogočili njihovo dolgoročno preživetje«.
Nedefinirano lastništvo Dela kot osrednjega nacionalnega dnevnika po mnenju Janeza Markeša, predsednika Aktiva novinarjev Dela, ni v interesu niti uredništva niti javnosti. Upa pa, da bo »morebitni novi lastnik karierni lastnik, ki bo imel v poslovnih mislih tudi ohraniti enega od osrednjih resnih časopisov evropskega tipa in visokih profesionalnih standardov. Vsekakor ne bi smelo priti do kakega posrednega političnega prevzemanja, saj praksa kaže, da se taki računi niti poslovno niti profesionalno ne izidejo«.
Novinarji Večera odobravajo objavljeni razpis za nakup Večera, a poudarjajo, da se nikakor ne sme ponoviti »zgodba s 3Lanom, ko je šlo za potencialnega slamnatega kupca brez premoženja. Edina rešitev za nas je dolgoročni strateški kupec, ki bo razumel ključno vlogo novinarstva«, pove novinarka Večera Petra Lesjak Tušek, ki dodaja, da to v času krize medijske industrije najverjetneje ne bo preprosto.
Domači nič boljši od tujih
Tudi za elektronske medije v tem trenutku ni lahko najti kupca, »ko pa gre za tiskane medije, je izziv dvojni«, meni Milosavljević, saj so tu pokazatelji tudi v evropskem pogledu slabši kot v drugih medijih.
Enopomenskega odgovora na vprašanje, ali naj si časopisa želita slovenskega ali tujega kupca, po Milosavljevićevem mnenju ni. Doda pa, da so domači lastniki doslej pravzaprav naredili »vse možne napake«; bili smo priča zgrešenim investicijam, zadolževanju, napačnim projektom in odtekanju denarja, zato »nimamo pravice izgovarjati se na kakršnegakoli 'grdega' tujca«. Res pa je, da domači lastniki ponavadi bolje razumejo lokalno okolje in pomen nekaterih rubrik, kot sta, denimo, kultura in književni listi, ki so relativno nekomercialne, a pomembne za sam prostor.
