Tiskane izdaje
Tako je pojasnil hrvaški odvetnik iz Pulja Ivica Senjak, ki se je danes sestal z vsemi petimi ribiči iz Slovenije in jim pojasnil položaj. Za sodelovanje ga je prosil ljubljanski odvetnik Gregor Zupančič.
»To ne more biti prekršek, če so slovenske državne institucije omogočile ribičem gibanje in delovanje do črte, o kateri Slovenija pravi, da je meja. S pravnega stališča bi Hrvaška te dogodke lahko obravnavala kot incident. Takšne okoliščine izključujejo odgovornost ribičev, ki se niso samoiniciativno podali v tak dogodek, ampak so celo v spremstvu državnih plovil pluli do določene črte na morju, o kateri njihova država trdi, da lahko plujejo do tja.
Reševanje incidentov se ne rešuje v kazenskih postopkih, ampak na politični ali diplomatski ravni, prenesti jih morajo na pristojna ministrstva, vlado,« je pojasnil Senjak. Dodal je, da se v teh postopkih ne vključujejo v vprašanje poteka meje na morju: »Arbitražna odločba je pomembna samo toliko, da se jo je slovenska država odločila implementirati. In da so slovenski policisti izvrševali to nalogo, ribiči pa niso namerno kršili predpisov.«
Hrvaška policija je kaznovala slovenske ribiče zaradi nedovoljenega prehoda državne meje in jim izrekla po hrvaški zakonodaji minimalno predvidene kazni: za pravne osebe znašajo 10.000 kun, za direktorja pravne osebe 5000 kun in za obrtnike oziroma fizične osebe po 2000 kun in 500 kun stroškov postopkov. Kazni so nekoliko drugačne od tistih, ki jih predpisujejo slovenski policisti hrvaškim ribičem (po 500 evrov za vsak nezakonit prehod meje).
Senjak je še pojasnil, da ribičem v tem trenutku ni treba plačati nobene kazni in jim zato ne grozijo sankcije. »Ribiči nimajo nobenih obveznosti do Hrvaške, prav tako ne pri prehajanju meje. Dokler sodba sodnika za prekrške ne bo pravnomočna,« je še dejal.
Ribiči nezadovoljni na obeh straneh
Eno kazen za nezakonit prestop meje v znesku 2500 kun je dobil kočar Cristian Pugliese iz Izole za plovbo v slovenskem morju 18. decembra: »Od takrat nisem več plul južno od sredine in do ureditve razmer tudi ne bom. Mene ukrep neplačila kazni zelo prizadene, ker imam prijatelje in sorodnike na Hrvaškem, kamor zahajam vsaj desetkrat na leto, zdaj pa mi grozi, da ne bi smel. Razmišljal sem celo, ali se mi ne bi izplačalo plačati kazni, da bi imel potem pred hrvaškimi organi mir.«
Elvino Sabadin iz Kopra je v slovenskem morju ribaril dan pozneje: »Dobil sem dve kazni v enem dnevu. Enkrat sem prestopil sredinsko črto ob 9. uri, drugič pa še ob 11. uri.« Tudi Robert Radolovič iz Izole je prejel dve kazni: »Glede kazni sem miren. Ne čutim se krivega, ker nisem naredil ničesar narobe. Zdaj ne lovimo na tem območju, ker tam trenutno ni rib. Ko pridejo nazaj, bom šel za njimi.«
Kazni zaradi prestopa meje niso edine. Od 29. decembra lani do 1. februarja je tudi slovenski ribiški inšpektor obravnaval 16 primerov hrvaških plovil, ki so kršila ribiško zakonodajo v slovenskem morju. »Ribiška inšpekcija vodi postopke skladno z evropsko in nacionalno zakonodajo s področja ribištva in prekrškov. O prekrških sta bili obveščeni tako evropska komisija kot Hrvaška. Postopki omenjenih kršitev še potekajo, zato ne moremo predstaviti več podrobnosti,« so nam odgovorili z ministrstva za kmetijstvo.
Netenje sovraštva
Vsaj štirje od petih kaznovanih slovenskih ribičev so sorodstveno povezani s Hrvaško. Enako velja tudi za hrvaškega ribiča Ezia Kocijančiča iz Savudrije, ki je poročen s Slovenko: »Do zdaj sem prejel eno kazen zaradi nezakonitega prestopa meje, naš ribič Diego Makovac pa (skupaj z ženo) kar 21 kazni po 500 evrov. S tem netijo sovraštvo med narodoma. Je že prišel slovenski kupec po ribe in se hotel šaliti, da bi kupil nekaj slovenskih rib, a te šale naši ribiči niso prijazno sprejeli in je zaradi nje nastal spor. V negotovost me je spravil naš odvetnik iz Slovenije Miha Kozinc, ki je hrvaškim medijem izjavil, da on na našem mestu ne bi potoval v Slovenijo.«
Kozinc je pojasnil, da ga ni najela hrvaška država, ampak do zdaj trije hrvaški ribiči, zato bo zanje pred torkom podal zahtevo za sodno varstvo: »Ugovarjali bomo, ker niso podani elementi prekrška, ker pri hrvaških ribičih ni mogoče govoriti o krivdi. Za prekršek je nujen znak naklepa ali malomarnosti. Trdil bom, da ni bilo nobene od teh vrst krivde.« Potrdil je, da na njihovem mestu ne bi potoval v Slovenijo, saj je celo naše ministrstvo za notranje zadeve napovedalo, da bo ukrepalo: »Ne morem jim torej mirno svetovati, naj gredo, saj bodo lahko imeli težave.« Pravi, da je to, da se nerešeno vprašanje meje na morju lomi na hrbtu posameznih ljudi, zanj več kot obsojanja vredno. Države bi se morale drugače dogovoriti o teh nerešenih vprašanjih, posamezni ribiči ne bi smeli kakorkoli trpeti zaradi tega.
