Tiskane izdaje
Izola – Sloveniji resno grozi, da od prihodnjega leta ne bo več ribiška država. Maria Damanaki, evropska komisarka za pomorstvo in ribištvo, se je včeraj sestala s predstavniki ribičev in okoljevarstvenikov in na koncu vztrajala, da tudi slovenski ribiči morajo spoštovati uredbo o ribolovu v Sredozemlju.
Slovenski ribiči so se s komisarko pogovarjali predvsem o prepovedi dosedanje prakse, po kateri so smeli s povlečnimi kočami ribariti od 1,5 navtične milje proti odprtemu morju (uredba dovoljuje takšen ribolov le nad tremi miljami od obale), in o ribolovu z zapornimi plavaricami (domači ribiči jim pravijo »šakaleva«). Slovenija bi lahko ostala brez lastnih sardel. Največ sta jih nalovili Riba 1 in Riba 2, ko bosta šli ladji v razrez, pa ostajajo le še tri plavarice, a niti teh ne bi smeli več uporabljati, ker uredba predpisuje takšne mreže le za globlja sredozemska morja.
Slovenski ribiči v neenakopravnem položaju
Franc Bogovič, minister za kmetijstvo in okolje, je novinarjem pojasnil, da so slovenski ribiči v neenakopravnem položaju v primerjavi z ribiči drugih sredozemskih držav, saj imajo druge države na voljo 12 milj morja, Slovenija pa največ pet do šest milj. Z uveljavitvijo sredozemske ribiške uredbe bi torej slovenskim ribičem pomembno zmanjšali ribolovno območje.
»To bi pomenilo, da bi Slovenijo zbrisali z zemljevida ribiških dežel. Zdaj ponujamo kompromis, da bi našli izjeme v našem morju. Možno bi bilo omejiti količino ulova ali določiti mrežna očesa, ki ne bi dopuščala ulova premajhnih (premladih) ribjih jat. Kompromis bi uredili z načrtom upravljanja, komisiji pa bi radi dokazali, da s takšnim načinom ribolova ne bomo vplivali na razmere v morju. Slovenija je lani imela le še 700 ton ulova, že sam razrez Ribe 1 in 2 (ter nekaterih drugih ladij) bo ulov zmanjšal za več kot polovico. Grozi nam, da bomo ostali pri samo nekaj sto tonah rib na leto. Če bodo vsa pravila začela veljati, bomo padli na 100 ton na leto, s čimer bomo izgubili status ribiške dežele.«
»Uredbo moramo izvajati na prožen način«
Maria Damanaki: »Spoštovati moramo sredozemsko uredbo o ribolovu, ki je bila leta 2006 izlasovana soglasno z vsemi glasovi članic, zato jo moramo začeti izvajati. Na prožen način, seveda. Poskušala bom pomagati vsem našim ribičem. Sloveniji smo v sedanji finančni perspektivi že namenili 21 milijonov evrov iz sklada za ribištvo, doslej pa je porabila 40 odstotkov tega zneska. Z ministrstvom sodelujemo, da bi pravočasno počrpali preostanek. Upam, da bodo denar porabili na najboljši način, da bi ribiči dobili dodaten zaslužek in več delovnih mest,« je dejala komisarka.
Tudi državni uradniki, odgovorni za ribištvo, so nam včeraj potrdili, da so odstopanja pod določenimi pogoji mogoča. O tem se bodo z ministrico še dogovarjali. Pri mrežah plavaricah je menda ta možnost večja, pri treh miljah pa bodo pogajanja trša, saj je evropski inšpektor za ribištvo Sloveniji že posredoval opozorilo glede tega. Danes se bodo v Ljubljani s komisarko pogovarjali o reformi evropske ribiške politike, predstavniki države pa bodo poskušali prepričati evropske uradnike, da so bili slovenski ribiči prikrajšani za razvojno pomoč in da grozi dodatno uničenje slovenskega ribištva, čeprav to nikakor ne vpliva odločilno na vire. Ribiča Fabio Steffe in Fabio Glavina, ki ribarita s plavaricami, sta poudarila, da slovenski ribiči sploh ne lovijo majhnih sardel (kakršne sicer dovoljuje EU), ker so tržno nezanimive, torej že tržne razmere učinkovito vplivajo na varovanje mladic. Sploh pa s plavaricami ne lovijo samo plavih rib, ampak tudi druge vrste.
