Slovenski tednik se vrača

Andrej Lasbaher, nekdanji odgovorni urednik Slovenskega tednika, je moral 
zaradi objave opravičila spet registrirati domeno slovenski-tednik.si.

Objavljeno
25. januar 2012 13.47
Anuška Delić, Ozadja
Anuška Delić, Ozadja
Ljubljana – Decembra se je s poravnavo končalo polčetrto leto pravdanja med Alešem Musarjem, direktorjem S. T. Hammer in soprogom informacijske pooblaščenke, ter Andrejem Lasbaherjem, nekdanjim direktorjem Slovenskega tednika. Lasbaher je navedbe o Musarju preklical in se zanje opravičil.

Po naših podatkih gre za prvi primer razpleta v tožbah, ki so jih spodbudili članki v brezplačnikih Slovenski tednik in Ekspres.

Oškodovanec Aleš Musar in nekdanji odgovorni urednik brezplačnika Andrej Lasbaher sta se 19. decembra na okrožnem sodišču v Mariboru v mediaciji dogovorila, da bosta s poravnavo končala vse sodne spore, ki so se začeli zaradi objave članka Musarja čaka 22 milijonov? marca 2008 v Slovenskem tedniku. Čeprav je isto sodišče že novembra 2010 razsodilo, da mora Lasbaher v časnikih Delo, Dnevnik, Finance, Primorske novice in Večer »na lastne stroške pisno preklicati« trditve v omenjenem članku, kar je potrdilo še višje sodišče, sta pred tedni sklenila drugačen dogovor. V poravnavi sta se strinjala, da bo Lasbaher v 15 dneh od sklenitve poravnave v tedniku Demokracija objavil opravičilo in preklic trditev in da bo prav tako še enkrat registriral domeno www.slovenski-tednik.si, kjer bodo eno leto objavljeni opravičilo in besedila sodnih dokumentov.

Lasbaher se opravičuje

Opravičilo in preklic neresničnih trditev o Musarju ter podjetjih S. T. Hammer in Strenia je Lasbaher v Demokraciji objavil 12. januarja, nato je štiri dni pozneje njegovo podjetje Agencija 25 registriralo domeno slovenski-tednik.si ter objavilo dogovorjene dokumente in opravičilo. Iz lastnosti objavljenih datotek je mogoče razbrati, da so bili dokumenti objavljeni včeraj, to je 24. januarja.

Lasbaher se je za protipravne posege v Musarjeve osebnostne pravice opravičil »kot odgovorni urednik Slovenskega tednika«, preklical je neresnične trditve v Slovenskem tedniku in se prav tako zavezal, »da v prihodnje v kakršnemkoli kontekstu ne bom več posegal v osebnostne pravice Aleša Musarja«.

Z mediacijo se je končala ne le odškodninska tožba, v kateri je Musar od Lasbaherja zahteval 11.660 evrov zaradi kršitev osebnostnih pravic, temveč tudi trije drugi postopki, ki jih je sprožil Musar, in trije, ki sta jih sprožili v spornem članku omenjeni družbi S. T. Hammer in Strenia (zdaj Strenia IND).

»Vid Videc je psevdonim«

Musar je sicer maja 2008 zaradi varstva osebnostnih pravic vložil tožbi proti novinarju Vidu Vidcu pa tudi proti Lasbaherju kot odgovornemu uredniku Slovenskega tednika. Toda dva meseca pozneje je mariborsko okrožno sodišče Musarju naložilo, naj tožbo popravi tako, »da navede ime in priimek prvoobtožene stranke«. Vročitev tožbe Vidcu na naslovu delodajalca (Slovenskega tednika) namreč ni bila uspešna, saj se je pošta vrnila na sodišče, češ »da oseba s tem imenom in priimkom pri njih ni zaposlena«.

To je sodišču sporočil kar sam Lasbaher (takrat še direktor danes že izbrisanega podjetja Progresija). Pojasnil je, da je »Vid Videc psevdonim oziroma pri nas ne dela ali obstoji delavec s takšnim imenom in priimkom«.

Spomnimo, da smo na straneh Dela že večkrat poročali o tem, da je večina avtorjev v brezplačnikih objavljala članke pod psevdonimi in da so se za njimi skrivali nekateri (tedanji ali še sedanji) novinarji tednikov Reporter in Demokracija ter Slovenske tiskovne agencije.