Slovenski turizem je še daleč od treh milijard evrov

Portorož – Turistični delavci so naveličani zavajajoče statistike, ki kaže, da gre slovenskemu turizmu dobro. Naš turizem v primerjavi z drugimi zadnja leta nazaduje. Najbolj očitno se je to poznalo leta 2012, ko je država prepolovila denar za turistično promocijo, naslednje leto pa je oblast nacionalno turistično organizacijo »utopila« v Spiritu.


Na to so opozorili turistični delavci na četrtih Dnevih slovenskega turizma, ki so se kot osrednji strokovni dogodek z okroglo mizo o priložnosti turizma za večjo gospodarsko rast začeli včeraj na Bernardinu in se nadaljujejo še danes in jutri, z 61. gostinskim turističnim zborom, s prireditvijo Moja dežela lepa in gostoljubna in s 17. slovenskim turističnim forumom. Sodelujejo vse uradne turistične organizacije v državi.

Po strateških predvidevanjih naj bi slovenski turizem do leta 2016 ustvaril tri milijarde evrov prihodkov. Toda že v lanskem letu jih je zaslužil 26 milijonov evrov manj kot leta 2012. Letošnja gibanja pa so položaj še poslabšala. Zdravko Počivalšek, predsednik Turistično gostinske zbornice Slovenije, je navedel, da se je prihodek hotelirstva v letu 2013 (471 milijonov evrov) v primerjavi z letom prej znižal za 4,9 odstotka, povprečen prihodek na sobo (upoštevajoč vse razpoložljive sobe v državi) je znašal 31,9 evra, to pomeni 5,3 odstotka nižje cene kot v letu 2012. Zasedenost hotelskih sob je zgolj 38-odstotna.

»Potrebni so ukrepi na treh področjih: pri promociji, dostopnosti Slovenije in boljših pogojih poslovanja. Neaktivnost na področju promocije je pomembno vplivala na to, da so se turistični trendi obrnili navzdol, medtem ko v svetu številke kažejo navzgor,« je dejal Počivalšek. »Samostojna Slovenska turistična organizacija mora začeti delovati že 1. januarja 2015. V turizmu ustvarimo dve milijardi evrov od tujskega turizma, od tega gre približno 250 milijonov evrov z DDV v proračun. Manj kot desetino teh sredstev na letni ravni, 20 milijonov evrov (trikrat več kot doslej), potrebujemo za promocijo, kar je najcenejši način za dodatno zaposlitev 10.000 ljudi. Predlagamo stabilne vire financiranja promocije, poleg državnega proračuna tudi delež turistične takse, ki naj gre na nacionalno raven, in še del iz igralniških sredstev ali turistične članarine. Nujno potrebujemo boljše letalske linije, a tudi železniški promet in javni promet v državi,« je prepričan Počivalšek.

Janko Humar iz Bovca je načel že poldrugo leto star problem tujih avtobusnih prevoznikov, ki jim je slovenska davčna birokracija tako zakomplicirala sistem prijave avtobusnih voženj po državi, da se je to odrazilo v velikem številu odpovedi avtobusnih prevozov tujcev k nam. »Takšne ukrepe državni aparat sprejme čez noč, potem pa jih rešuje leta dolgo s strategijami in medresorskimi usklajevanji,« so bili turistični delavci hudi na državno birokracijo. Tudi za ponovno ustanovitev STO je nešteto ovir, in gospodarski minister Jožef Petrovič je obljubil, da se bo STO vrnila do konca prvega četrtletja 2015. Turistični delavci so negodovali, da ima Slovenija katastrofalno slabo dostopnost z letalskimi povezavami. Veliko kritik je padlo na neprijazno, počasno in neučinkovito izdajanje viz. Andrej Šter, državni skeretar na ministrstvu za zunanje zadeve, se je izgovarjal, da mora Slovenija izvajati evropska določila vizumskega zakonika, toda turistični delavci vedo, da tujci nimajo toliko težav pri pridobivanju viz v sosednjih evropskih državah. Nasploh pa bi EU morala že zdavnaj omogočiti tujcem elektronsko izpolnjevanje vseh zahtevanih pogojev (obrazcev) za pridobivanje viz. Maja Uran Maravić je obudila zamisel o strateškem svetu za turizem, ki naj določi 10 do 20 nujnih ukrepov, ki bi jih morala država v določenem času izpeljati. Predvsem pa najkasneje v treh mesecih spet vzpostaviti STO. »Napaka turizma je, da se obnaša kot priden otrok, ki nikoli ne povzroča skrbi državi. Pa naj se enkrat začne obnašati kot porednež,« je dejala Uran Maravićeva.