Tiskane izdaje
Portorož – Ta konec tedna bo po napovedih v portoroških hotelih več gostov, kot jih je bilo ob minulih velikonočnih praznikih. Prvi večji turistični obisk ne odloči sezone, pove pa marsikaj o pričakovanjih in razgali slabosti, ki so posebej očitne ob primerjavi z našo južno sosedo. Hrvaška vlaga v turizem šestkrat več kot Slovenija, kjer se še vedno ne moremo odločiti, ali potrebujemo samostojno turistično organizacijo.
Še več gostov slovenski turistični delavci pričakujejo za prvomajske praznike. Večina hotelov bo za prihodnjo drugo polovico tedna skoraj v celoti zasedenih.
Tradicionalni uvod v toplejši del turistične sezone je različno razveselil slovenske turistične delavce. Številke ne povedo vsega, pomagajo pa razumeti nekatere trende. Po podatkih Turističnega združenja Portorož je bilo za velikonočne praznike za pet odstokov več prenočitev kot lani, le v hotelih Istrabenz Turizma so zabeležili za nekaj odstotkov nižji obisk. Toda tako Istrabenzovim hotelom kot skupini Hoteli Bernardin aprila dobro kaže. V Istrabenz Turizmu bo zasedenost aprila za deset odstotkov boljša, medtem ko bodo Hoteli Bernardin v aprilu za vsaj 12 odstotkov na boljšem kot lani in za nekaj odstotkov na boljšem v prvi tretjini leta v primerjavi z lansko prvo tretjino.
Spodbudni trendi
O rekordnem velikonočnem obisku so poročali tudi iz Postojnske jame, saj si jo je v treh dneh ogledalo 10.299 obiskovalcev. Nekoliko slabše letos kaže obisku potnikov s potniškimi križarkami v Koper. Priplula bo desetina manj ladij in na njih dobra desetina manj potnikov. Toda nekaj več potniških ladij se bo zato zasidralo pred Piran.
Še pomembnejši za ocenjevanje možnosti in napovedi letošnje turistične sezone so spodbudni trendi letalskega prometa v Sloveniji. Lani je v Slovenijo (Aerodrom Ljubljana) priletelo 10,2 odstotka več potnikov kot leto pred tem - 1,32 milijona potnikov. Toda leta 2008 jih je priletelo 1,8 milijona.
Trend se letos nadaljuje: že v prvih dveh mesecih leta je na Brnik priletelo 15 odstotkov več gostov. V Portorožu so po besedah Boruta Fakina najbolj odvisni od italijanskih, nemških, avstrijskih, slovenskih, ruskih in belgijskih gostov.
Na končni izplen vplivajo številne okoliščine. Tudi dejstvo, da je rubelj letos za 15 odstotkov devalviral v razmerju do evra, pa negotove in kritične razmere v Ukrajini in na Krimu. Portoroški prodajalci hotelskih zmogljivosti so zato pripravljeni tudi na mogoč izpad pričakovanih gostov z ruskega trga. V tem primeru bi reševali sezono na klasičnem nemškem in avstrijskem trgu.
Puljsko letališče toliko povezav kot ljubljansko
Pomemben spodbujevalec turističnega prometa je letalski promet. Aerodrom Ljubljana premore to poletje 24 rednih letalskih linij, in 26 čarterskih povezav. Mariborsko letališče bo imelo poleti pet čarterskih povezav, vendar bodo z njimi odvažali domače goste v Grčijo in Turčijo. Drugo največje slovensko letališče po številu prepeljanih potnikov (26.000 v lanskem letu) Aerodrom Portorož pa naj bi v maju dočakalo tri čarterske letalske povezave z južno Italijo.
Organizatorji so najprej napovedali prihod letala za prvi maj, zdaj pa vse kaže, da bo prvi prilet kak teden kasneje. Toda zgolj puljsko letališče ima trenutno 45 letalskih linij (predvsem čarterskih) s skoraj vsemi turistično pomembnejšimi evropskimi državami. Lani so sprejeli 390.000 potnikov, letos jih bo kakih 10 odstotkov več.
Predsednik Turističnega združenja Istra Denis Ivošević pravi, da so si zadali ambiciozen načrt, po katerem bi v petih letih podvojili število letalskih linij in prepeljanih potnikov ter dosegli stare rekorde iz konca 80-tih let minulega stoletja.
Hrvaška vlaga v turizem
Ambiciozni hrvaški cilji niso brez osnove. Hrvaška vlaga v turizem bistveno več kot Slovenija. Po podatkih hrvaškega ministrstva za turizem, ki nam ji je posredovala Sandra Kneževič iz HTZ bo hrvaško gospodarstvo letos uresničilo 410 milijonov evrov investicij v turizem, poleg tega predvidevajo, da bodo iz EU skladov pridobili približno pol milijarde evrov, namenjenih turistični infrastrukturi.
V Sloveniji bo letos vseh vlaganj v turizem za 60 do 80 milijonov evrov, največja slovenska turistična naložba pa so nedavno prenovljene kapacitete hotelov LifeClass in njihovega wellness centra z bazenom za manj kot pet milijonov evrov. Hrvaška bo letos za turistično promocijo namenila 45,5 milijona evrov, slovenija pa 9,5 milijona evrov, kar je za 700.000 evrov manj kot lani.
Samo hrvaška Istra bo za promocijo namenila kakih 15 milijonov evrov, pa Istra sprejme skoraj enako število gostov kot Slovenija, ustvari pa 22,3 milijona prenočitev, kar je bistveno več kot Slovenija.
Negativen Slovenski trend
Medtem, ko se v Sloveniji že osem mesecev pogovarjajo o tem, da bi ponovno vzpostavili samostojno Slovensko turistično organizacijo in jo že vsaj toliko časa obljublja predsednica vlade, imajo Hrvati posebno ministrstvo za turizem. Turizem je panoga, v kateri bi lahko v Sloveniji v nekaj letih zaposlili še vsaj nekaj tisoč ljudi.
Vprašanje je, ali kdo sploh izvaja načrte, ki bi pomagali uresničiti takšen cilj. V Sloveniji se namreč dogaja temu nasproten proces, kar najlepše dokazujejo zimski turistični centri: Kanin, Pohorje, Kobla in kmalu tudi Kranjska gora.
