Tiskane izdaje
S poročanjem so najbolj zadovoljni tisti v srednjih letih in poklicno izobraženi, najmanj pa starejši najvišje izobraženi. Zadovoljstvo s poročanjem medijev se znižuje z višino dohodka.
Je pa po mnenju anketirancev stanje medijske svobode v Sloveniji v letošnjem letu nekoliko boljše kot v lanskem.
Ankentiranci so medijsko svobodo ocenili s povprečno oceno 3,33, pri čemer so medijsko svobodo najvišje ocenili poklicno izobraženi, najnižje pa najnižje izobraženi.
O odnosu medijev do levice in desnice
Slaba polovica anketiranih meni, da imajo mediji enak odnos do obeh političnih opcij. Da so mediji bolj naklonjeni levici, jih meni 27 odstotkov, da so bolj naklonjeni desnici, pa 10 odstotkov vprašanih. Mnenje, da imajo mediji do obeh političnih opcij enak odnos, s starostjo slabi. Glede na dohodek so v enak odnos najbolj prepričani tisti z najnižjimi in najvišjimi dohodki.
Da novim političnim strankam in listam mediji namenjajo ravno prav pozornosti, meni 39 odstotkov vprašanih. V to so prepričane predvsem ženske, najvišje izobraženi in prebivalci manjših krajev, manj pa tisti v srednjih letih in tisti z najnižjimi dohodki.
Prav tako 41 odstotkov anketiranih meni, da mediji namenjajo ravno prav pozornosti parlamentarnim političnim strankam. Hkrati pa kar 39 odstotkov vprašanih meni, da jim namenjajo preveč pozornosti.
Za dosedanje zunajparlamentarne politične stranke 37 odstotkov vprašanih meni, da jim mediji namenjajo ravno prav pozornosti, 33 odstotkov pa, da jim je namenjajo premalo.
Zaupanje v slovenske medije
Anketiranci so zadovoljstvo s poročanjem slovenskih medijev na lestvici od 1 do 5 ocenili s povprečno oceno 3,38. V primerjavi s prejšnjimi leti stopnja zadovoljstva s poročanjem slovenskih medijev pada, kaže anketa.
Zaupanje v Televizijo Slovenija je bilo ocenjeno s povprečno oceno 3,62, v Radio Slovenija pa s 3,71. Med komercialnimi televizijami je bilo zaupanje v Pop TV ocenjeno s povprečno oceno 3,80, v Kanal A pa s 3,62. Pri obeh stopnja zaupanja pada s stopnjo izobrazbe in višino dohodka.
Med časniki je bil z najvišjo povprečno oceno zaupanja ocenjen Dnevnik, ki je prejel oceno 3,52, zaupanje v Večer je bilo ocenjeno s povprečno oceno 3,40, v Delo pa s 3,36, enako kot Finance. Delu najbolj zaupajo prebivalci urbanih območij in meščani, Dnevniku in Večeru pa prebivalci manjših krajev.
Zaupanje v Žurnal je bilo ocenjeno z oceno 3,12, v Žurnal24 pa s 3,27. Zaupanje v Slovenske novice je bilo ocenjeno s povprečno oceno 3,12, pri čemer se ocena zvišuje s starostjo ter znižuje z izobrazbo in dohodkom.
Zaupanje v Mladino je bilo ocenjeno s povprečno oceno 3,26, v Družino pa s 3,32.
Zaupanje v komercialne radijske postaje je bilo ocenjeno s povprečno oceno 3,43, zaupanje v lokalne tiskane medije s povprečno oceno 3,18. Najbolj jim zaupajo tisti v srednjih letih in s srednjimi dohodki ter prebivalci ruralnih območij in zaselkov.
V primerjavi s preteklimi leti se je zmanjšalo zaupanje v Žurnal, Žurnal24, Mladino in lokalne tiskane medije.
