Tiskane izdaje
Ljubljana – Pristojni organi Bosne in Hercegovine so v okviru akcije Damask prijeli 15 domnevnih skrajnih muslimanov, ki jih sumijo terorizma. Med njimi je bil tudi Bilal Bosnić, ki je januarja 2011 s pridigo odprl molilnico sunitske muslimanske skupnosti v Ljubljani. Društvo, ki je odprlo molilnico, je zaznala tudi Sova.
Odprtje molilnice, ki ga je zaznamoval Bosnić, se je po naših podatkih najverjetneje dogajalo v prostorih, ki jih je (tedaj) uporabljalo Društvo za promocijo islamske kulture v Sloveniji El-Iman. To, kot kaže register Ajpesa, deluje na Dunajski cesti in Koprski ulici v Ljubljani, a včeraj nobeden izmed njihovih zakonitih zastopnikov ni bil dosegljiv za pojasnilo oziroma komentar. Na sicer javno objavljenih telefonskih številkah o tem društvu nihče ni vedel nič. Je pa El-Iman po naših podatkih v sporu z uveljavljeno Islamsko skupnostjo pri nas.
Razkrita pripravljalna dejanja
Delovanje tega društva je po neuradnih, a zanesljivih informacijah Dela zaznala tudi Slovenska obveščevalno-varnostna agencija (Sova), ki je pred dvema letoma ugotavljala, da radikalni islamisti sicer niso neposredna grožnja nacionalni varnosti Slovenije, a bi se to lahko v prihodnosti spremenilo. Sunitski muslimanski društvi El-Iman in Ensarud-Din, registrirani v Ljubljani, po ugotovitvah Sove obiskujejo vahabitski pridigarji, ki zagovarjajo nasilje proti Zahodu.
Agencija naj bi po naših informacijah zaznala dva pridigarja iz vrst bošnjaških vahabitov, katerih imen iz varnostnih pomislekov ne bomo razkrili, sta pa po nam dostopnih podatkih povezana z Bosnićem in zagovornika skrajnih islamskih idej. Trojica naj bi imela stike z nekaterimi radikalnimi posamezniki in skupinami, ne le na Balkanu, ampak tudi v Avstriji.
Poleg tega je Sova leta 2012 po naših informacijah obvestila policijo in specializirano državno tožilstvo o sumu pripravljalnih dejanj storitve kaznivega dejanja terorizma, ki naj bi jih izvajal tuji državljan in skrajni islamist. Ni jasno, ali so ta potekala v Sloveniji ali v povezavi s slovenskimi državljani.
Policija teh informacij ni hotela komentirati. »Slovenska policija, skladno s svojimi pristojnostmi in uveljavljenimi dobrimi praksami na področju učinkovitega odkrivanja in preprečevanja grožnje terorizma in z njim povezanih kaznivih dejanj, spremlja tudi področje nasilne radikalizacije in novačenja za potrebe terorizma,« je pojasnil Drago Menegalija, predstavnik policije s področja kriminalitete.
Do zdaj slovenska policija ni prejela prijave oziroma zaznala sumov, ki bi kazali na javno spodbujanje ali poveličevanje terorizma oziroma novačenja ter usposabljanja za teroristične dejavnosti. Slovenska policija se zaveda, da odzivanje na tovrstne grožnje le znotraj meja Slovenije ni dovolj, zato se pri svojih aktivnostih na mednarodni ravni tesno povezuje s tujimi varnostnimi organi, na nacionalni ravni pa je eden od glavnih pobudnikov multiagencijskega pristopa.
Plačani borci v Siriji
Sova po naših informacijah že vsaj od konca devetdesetih let prejšnjega stoletja spremlja dejavnosti islamskih skrajnežev pri nas, kar je še okrepila po terorističnih napadih 11. septembra 2001. V Sloveniji so med zagovorniki skrajnih pogledov na islam zaznali zlasti Slovence zahodnobalkanskih korenin, pa tudi Slovence, ki so prestopili v islam. V uredništvu Dela nam je uspelo identificirati vsaj tri, ki so sprejeli muslimansko vero prav pri društvu El-Iman.
Naj spomnimo, da je nekdanja predsednica parlamentarne komisije o ekstremizmu Maja Dimitrovski v nedavnem intervjuju za Ozadja dejala, da je notranji minister v odhajanju Gregor Virant izjavil, da se v Siriji borijo trije slovenski državljani. Ko smo ga včeraj klicali za pojasnilo, se na klic ni odzval.
Po naših informacijah naj bi leta 2013 v bojih v Siriji sodelovala najmanj dva slovenska državljana, ki naj bi bila po vrnitvi v Slovenijo zaslišana.
Zanimive so še ugotovitve hrvaške obveščevalne agencije, ki je pred dnevi v javnem poročilu omenila tudi osebe iz regije, ki se borijo v Siriji in Iraku. Zaznali so, da je trend sprejemanja skrajne razlage islama v državah Jugovzhodne Evrope v porastu, kar dokazuje tudi vse več evropskih »džihadistov«, ki odhajajo v vojno v omenjeni državi. Od leta 2012 je po njihovih ugotovitvah na tamkajšnjih bojiščih sodelovalo več sto »borcev iz držav hrvaške soseščine«, ozemlje Hrvaške pa tovrstni borci uporabljajo tudi kot tranzitno območje.
Pravoverni muslimani
Kar zadeva prej navedeni kulturni društvi, je vsaj o El-Imanu po javno dostopnih podatkih nekorektno trditi, da je zagovornik nasilja. Društvo Ensarud-Din je bilo uradno izbrisano iz registra Ajpesa avgusta 2011, toda nekateri podatki kažejo, da je na ljubljanski Cesti v Gorice najbrž še dejavno. Domena, ki je povezana z društvom, je še aktivna, vendar na spletnem mestu že lep čas ni osveženih vsebin.
Bolj dejavna so spletna mesta, s katerimi je povezan El-Iman. Tam neznani avtorji pojasnjujejo načela pravovernih muslimanov, odgovarjajo na vprašanja vernikov, učijo arabščino in arabsko pisavo, delijo povezave na predavanja in podobno, a kot vahabiti (termin, ki ga javno zavračajo) zagovarjajo ultrakonservativni islam.
El-Iman prav tako sodeluje z jeseniškim društvom za promocijo islamske kulture v Sloveniji Hak-Resnica. Po naših podatkih sodelujeta vsaj v okviru spletnega mesta Resnica-Haq, ki je na youtubu objavilo Bosnićevo pridigo, o kateri pišemo zgoraj.
»Ne poznam nikogar,
»Bosnić je obiskal Ljubljano, jaz pa nisem član ljubljanskega društva. Pravzaprav nisem član nobenega islamskega društva, ampak sem v evidenci Islamske skupnosti v Sloveniji,« trdi Hasanagić. Na vprašanje, zakaj je njegova telefonska številka vendarle objavljena med kontakti na spletni strani Resnica-Haq, odgovarja: »Bil sem kontakt za javnost, sicer pa je ta številka namenjena ljudem, ki se odločijo za islam, ali tistim, ki imajo težave. Nisem pa član društva, a to ne pomeni, da z njim ne sodelujem.«
Tudi pridigarja, čigar ime je znano uredništvu in ga Sova povezuje z društvom El-Iman, v Sloveniji po njegovih besedah ni bilo. V društvu so se menda soglasno strinjali, da ga ne povabijo.
Dejavnost društva je po Hasanagićevih besedah povezana predvsem s promocijo islama v Sloveniji. Letos poleti so organizirali akcijo Kaj je tvoj cilj, ko so v centru Ljubljane odgovarjali na vprašanja mimoidočih o islamu. Dogodek je nastal v okviru svetovnega misijonarskega dneva, ki je potekal od ZDA do Hongkonga. »Samo v Hongkongu je tisti dan islam sprejelo deset ljudi. V Sloveniji sicer nihče, a je bil odziv ljudi dober,« pravi Hasanagić. Po njegovih besedah muslimansko vero pri nas sprejmeta ena do dve osebi na mesec, večinoma, dodaja, so to ženske.
Hasanagić še pravi, da ne pozna primera novačenja tako imenovanih islamskih borcev iz Slovenije. »Ne poznam nikogar, ki bi se šel borit. Bi pa rekel, da se ljudje zato večinoma odločijo prostovoljno, brez pritiska ali pranja možganov,« meni. Sam jih tudi ne bi imenoval islamski skrajneži. »To je nasilje,« pravi. »Muslimani se tudi ne strinjajo z Islamsko državo. Menijo, da to ni pravilen način bojevanja v islamu. V svojih četah tudi nimajo nobenega islamskega učenjaka.«
Novačenje borcev
»Muslimani v Sloveniji so del Islamske skupnosti, v kateri imamo določena pravila, po katerih delujemo, vsi naši člani jih tudi sprejemamo. Potem so tu še posamezniki, ki so odšli in počnejo, kar hočejo.«
Porić poudarja, da v Islamski skupnosti obsojajo nasilje, še posebej tisto, storjeno v imenu religije. »To, kar se dogaja, nima nič opraviti z islamom. Tisti, ki izkoriščajo religijo za nasilje, to verjetno počnejo zaradi lastnih interesov.«
