Tiskane izdaje
Slovenski premier Miro Cerar se bo s Tuskom srečal jutri zjutraj. Pri Tusku sicer pravijo, da bi morali poiskati rešitev, predvsem v luči prihajajoče turistične sezone. Cerar in Plenković se bosta nato sestala še s predsednikom evropske komisije Jean-Claudom Junckerjem. Sestanki potekajo tudi na tehnični ravni, a preboj s konkretnimi rešitvami težav še ni pričakovan. Iz evropske komisije sicer sporočajo, da delajo »podnevi in ponoči« za rešitev.
Slovenija opozarja, da je tarča kritik, ker izvaja uredbo, čeprav je med njenim sprejemanjem »na vseh sestankih na vseh ravneh« opozarjala na njene posledice. Po diplomatskih razlagah se pozablja, da je sprejetje strogega nadzora ukrep, ki je bil sprejet kot odziv na teroristične napade v evropskih mestih, ki so vznemirili državljane. Tako naj b strožji režim na zunanjih mejah naj bi v resnici služil reševanju schengna kot ene od največjih pridobitev EU.
Evropska komisija doslej sicer še ni predstavila konkretnih rešitev glede pravil za izjeme pri nadzoru meje. Za zaželeno velja, da bi schengenski priročnik, v katerem so pojasnjeni bolj tehnični postopki na terenu, prilagodili vsebini prenovljene uredbe. Bolj natančno bi, denimo, morali biti pojasnjeno, kdaj je vpliv na pretok prometa na meji takšen, da upravičuje prehod na bolj blago, ciljno preverjanje potnikov. Vsekakor Slovenija zavrača razlage, po katerih Hrvaški nagaja in povezuje nadzor z vprašanjem arbitraže.
Hrvaške predloge, da bi izjemo uveljavil »kar počez«, čez celotno poletje na vseh mejnih prehodih, si slovenska stran razlaga kot zamisli v nasprotju z duhom in črko zakona. Tako da bi iz izjeme, ki jo v posebnih primerih uredba dopušča, naredili pravilo. V skrajnem primeru bi se Slovenija utegnila znajti v postopku, da krši zakonodajo EU, če bi se odločila za takšno prakso. Poleg tega bi lahko zagovorniki »neutemeljenega podaljševanja nadzora na nekaj mejah znotraj schengna« dobili argumente za njegovo nadaljevanje.
