Tiskane izdaje
Kot navajajo v društvu, so bili s sintagmo »najvišja strokovna telesa« večkrat poistoveteni razširjeni strokovni kolegiji, ki pa jih po nekajletnem vmesnem obdobju, ko so jih oblikovali Zdravniška zbornica Slovenije, Slovensko zdravniško društvo in klinike oz. inštituti, že nekaj časa pa jih ponovno imenuje minister za zdravje. Tako po njihovem mnenju ne morejo biti neodvisna strokovna telesa.
Poleg tega so večini sedanjih razširjenih strokovnih kolegijev že večkrat zgolj podaljšali mandat, pravilnik o njih ni več aktualen. Zato je Slovensko zdravniško društvo izpeljalo projekt imenovanja strokovnih svetov.
Sestava strokovnih svetov je uravnotežena in čimbolj skuša zastopati vse različne usmeritve znotraj večjih strok, navajajo v društvu. V poročilu o imenovanjih v strokovne svete pri združenjih in sekcijah zdravniškega društva je predvidenih sedemindvajset strokovnih svetov in dvesto petinpetdeset strokovnjakov. Zaenkrat je postopek izpeljan za enajst strokovnih svetov.
Slovensko zdravniško društvo je predlagalo, da bi novoustanovljeni strokovni sveti prevzeli vlogo razširjenih strokovnih kolegijev za zdravniške stroke. Že s prejšnjim ministrom za zdravje Dorjanom Marušičem je bil, kot navajajo v društvu, dosežen dogovor, da društvo pripravi pravilnik o sestavi in delovanju strokovnih svetov, kar je bilo posredovano ministrstvu za zdravje.
Nato se je ministrstvo umaknilo od tega projekta, saj da je treba pred oblikovanjem strokovnih svetov oz. razširjenih strokovnih kolegijev spremeniti zakonodajo, pojasnjujejo v društvu. Ministrstvo za zdravje pod novim vodstvom po navedbah društva njihovo pobudo še proučuje.
»Stališče Slovenskega zdravniškega društva je, da so strokovni sveti pomembni za delovanje društva, da pa je ministrstvo za zdravje dobrodošlo, da jih koristno uporabi tudi za svoje potrebe,« so zapisali v sporočilu za javnost.
Strokovni sveti bodo tako pripravljali odgovore na najzahtevnejša strokovna vprašanja in to ne glede na interese zdravstvene politike. Tako naj bi pomembno dopolnili operativnost društva pri kreiranju strokovnih izhodišč, dogovorov in smernic. Po vzoru mednarodnih strokovnih inštitucij bi pomagali pripraviti strokovna izhodišča za razne ukrepe, zdravstvena politika pa bi strokovne standarde nadgradila z oceno možnosti izvedbe glede na materialne pogoje.
»Za to, kar naj bi stroka počela, pravzaprav ne potrebujemo javnih pooblastil; koga pa bo pri svojih odločitvah poslušala in upoštevala zdravstvena politika, je drugo vprašanje,« navajajo v društvu. Ob tem so prepričani, da če se bodo strokovni sveti izkazali kot učinkovita in visoko strokovna telesa, potem jih tudi zdravstvena politika ne bo mogla zaobiti.
