Tiskane izdaje
Murska Sobota − Slavnostni govornik na današnji osrednji proslavi ob obeležitvi 96. obletnice priključitve Prekmurja k matični domovini, murskosoboški župan Aleksander Jevšek, je v svojem nagovoru najprej izpostavil, da so Prekmurci na združitev čakali skoraj tisoč let. Čakali so z močno narodno zavestjo in po Jevškovih besedah so si »mater Slovenijo Štajerci, Korošci, Gorenjci, Primorci, Prekmurci... izborili. Zato imamo dolg do naših prednikov, do potomcev in do državljanov, da z državo ravnamo odgovorno in preudarno«.
Skupaj z Matijo Slavičem, ki je leta 1919 kot član slovenske delegacije na pariški mirovni konferenci pomembno pripomogel k uresničitvi tisočletnih sanj Prekmurcev, so zavedni prebivalci na levem bregu Mure verjeli v svobodo, je povedal Jevšek, »vsi skupaj pa so tudi verjeli, da si zaslužijo boljše življenje in skupno državo«. To smo po Jevškovih besedah dobili leta 1991, »s čemer smo zlomili prepričanje, da smo za hlapce rojeni, za hlapce vzgojeni. Žal danes ugotavljamo, da nam cilja po za vse dobri državi ni uspelo v celoti uresničiti«. Tukaj je murskosoboški župan poudaril visoko brezposelnost, beg možganov, revščino in »politična prerekanja preko vseh mej«. Po Jevškovem mnenju se zdi, kot da bi v državi povsem pozabili na skupne vrednote kot so poštenost, iskrenost, solidarnost in sodelovanje preko ideoloških mej: »Kot da smo pozabili na težko življenej naših prednikov in na to, kako dolgo pot smo prehodili, da lahko danes živimo v svoji državi«.
Na poti nazaj k državi vrednot se v Prekmurju, tako Jevšek, »vračamo k našim koreninam in se zavedamo, da je edini vzdržen in za nas sprejemljiv uspeh le, če je dober in sprejemljiv za vse. Politiko nesodelovanja smo zamenjali s politiko spoštovanja«.
Prekmurje noče biti več najbolj zaostala regija, je dejal Jevšek. »Hočemo in postavili se bomo na lastne noge, ker imamo v Prekmurju vrsto danosti, ki ustvarjajo možnosti za dinamični razvoj. Od države tukaj pričakujemo le eno: da ima do nas enak odnos, kot ga ima do drugih regij. Da se drži dogovorov. Ne želimo privilegijev, želimo enakopraven odnos«. Na tem mestu je Jevšek omenil soboško obvoznico, »ki je le eden od primerov, ki kažejo, da temu ni tako. Sedaj ima vlada možnost, da to popravi. Vse ostalo bomo Prekmurci naredili sami«.
Na koncu nagovora na slovesnosti je Jevšek še povedal, da si šteje v čast, da lahko služi Prekmurju.
Pahor: Vprašanje meje s Hrvaško od samega začetka zapleteno
Na slovesnosti je zbrane kot častni gost nagovoril tudi predsednik Borut Pahor, ki je izpostavil pomembnost državnih praznikov, ki jih bo Slovenija obeležila v prihodnjih treh mesecih. »Vsem odločilnim prelomnicam je skupno, da so z določitvijo meje z drugimi državami določile prostor naše suverenosti. Vprašanje državne meje je torej elementarno vprašanje državne suverenosti,« je povedal in dodal, da bo temu zaradi aktualnih razlogov posvetil posebno pozornost. Kot je dejal, je bilo vprašanje določitve meje med Slovenijo in Hrvaško od samega začetka razglasitve neodvisnosti obeh držav bistveno bolj zapleteno. »Nekdanja razmejitev med sosednjima republikama v okviru SFRJ ni bila dovolj natančna ali pa je bila predmet različnih razlag obeh strani. Iz četrt stoletnih izkušenj sami najbolje veste, da je pomembna razlika v kakovosti odnosov s sosednjimi narodi in državami, če so meje določene in urejene, ali pa če niso,« je poudaril.
»Hrvaški in slovenski narod sta si precej oddahnila, ko je bil po 18-ih letih incidentov leta 2009 podpisan arbitražni sporazum. Kakovost odnosov med obema narodoma se je tako izboljšala, da jo je bilo mogoče čutiti tudi na čisto običajni človeški ravni,« je dejal v nagovoru in izrazil upanje in pričakovanje, da bo arbitražni tribunal nepristransko določil mejo med državama.
Kot je še povedal, je nedoločenost državnih meja problem celo v mirnih časih. »Posebej nevarno pa postane, če proizvaja incidente v zgoščenih časih političnih, socialnih, nacionalističnih in drugih trenj. Ko smo podpisali, ratificirali in v našem primeru celo na referendumu potrdili arbitražni sporazum, smo si Slovenci in Hrvati končno lahko privoščili privilegij, da se vse do tega zadnjega zapleta nismo več ukvarjali z incidenti, ampak s poglobitvijo vsestranskega sodelovanja.«
Pahor se bo v prihodnjih tednih predvidoma srečal s predsednikoma Avstrije Fischerjem, Madžarske Aderjem in predsednico Hrvaške Grabar Kitarović. »V upanju in pričakovanju, da bo arbitražno sodišče nepristransko opravilo svoje delo do konca, čutim dolžnost še naprej s predsedniki in predsednico sosednih držav vzdrževati čimbolj pristne stike. Rad bi, da se ti odnosi ne bi poslabšali, ampak da bi se tudi zaradi določitve meje še izboljšali. Nenazadnje nismo samo sosedi, ampak tudi partnerji v Evropski Uniji in NATO,« je še pripomnil, nato pa na predvečer državnega praznika vsem zaželel, da bi gradili miren, varen in pravičen svet.
