Otočec, Ljubljana, Washington, Frankfurt - Predsednik državnega zbora
Pavel Gantar je ob obisku mednarodnega foruma na Otočcu, kjer je tudi poslanka hrvaške narodne stranke (HNS)
Vesna Pusić, dejal, da se bo postopek ratifikacije arbitražnega sporazuma v državnem zboru začel tedaj, ko ga bo vlada tja poslala, ve pa se, kot je dodal, da se ratifikacije mednarodnih pogodb dogajajo po nujnih postopkih.
Kdaj se bo to zgodilo, ni želel napovedati, saj so po njegovih besedah pri takšnih ratifikacijah možni vsi proceduralni zapleti in vse druge zadeve, ki se vežejo na sprejemanje zakonov, vključno od možne referendumske pobude, razpisa referenduma in podobnih stvari. Gantar pričakuje, da bo vlada pred ratifikacijo sporazum dala v ustavno presojo, državni zbor pa ga pred zaključkom presoje ne bo sprejemal. Po njegovi sodbi za njegovo ratifikacijo zadostuje navadna večina, ker se vse takšne ratifikacije sprejemajo na tak način. Slovenija z ratifikacijo ne prenaša suverenosti na neko drugo državo ali mednarodno organizacijo, zato je s tega vidika jasno, da je po ustavi in zakonodaji zadostna običajna večina, je povzel.
Po mnenju predsednice poslanskega kluba hrvaške narodne stranke (HNS) v hrvaškem saboru Vesne Pusić naj bi hrvaški sabor arbitražni sporazum ratificiral v naslednjih štirinajstih do dvajsetih dneh, za njegov sprejem pa je po njenem prepričanju potrebna dvotretjinska večina. Za obe strani, slovensko in hrvaško, je pri arbitražnem sporazumu pomembna tudi pregledna izbira arbitrov, je nadaljevala, seznam predlogov bi moral biti vpletenima državama dostopen, za potrditev izbora pa bi bilo potrebno soglasje obeh držav. Hrvaška po umiku slovenske blokade nadaljuje s pogajanji z Evropsko unijo, do podpisa pristopne pogodbe pa bi po oceni Pusićeve lahko prišlo v prihodnjem letu, v začetku poletja ali jeseni.
Kosorjeva: Arbitražni sporazum v sabor prihodnji tedenHrvaška premierka
Jadranka Kosor je danes na seji vlade v Zagrebu napovedala, da bo vlada prihodnji teden v sabor poslala predlog zakona o ratifikaciji arbitražnega sporazuma. Izrazila je prepričanje, da bodo poslanci sporazum ratificirali. Kosorjeva je na začetku redne seje vlade tudi dejala, da bo danes podpisala pismo, ki ga bo poslala predsedniku Evropske komisije
Joseju Manuelu Barrosu - glede na to, da je v arbitražnem sporazumu omenjen kot oseba, ki sodeluje v postopku določanja seznama članov arbitražnega sodišča, s katerega bosta Slovenija in Hrvaška izbirali predsednika sodišča in dva arbitra. S tem bo po njenih besedah vlada začela delo, ki ga mora opraviti pri sestavi ekipe, v kateri bodo priznani strokovnjaki, ki bodo o meji odločali na podlagi mednarodnega prava, pa tudi ostalih načel, ki so zapisana v sporazumu.
Žerjav: Pripravljeni podpisi vseh opozicijskih poslancev za referendumPredsednik SLS
Radovan Žerjav je dejal, da si je stranka za razpis referenduma o arbitražnem sporazumu "zagotovila oziroma pripravila vse podpise poslancev v opozicijskih strankah" in da so "pripravljeni za takrat, ko bodo potrebni - torej ko bo arbitražni sporazum v državnem zboru ratificiran".
"Ti podpisi so praktično že zbrani," je še dejal Žerjav glede zbiranja poslanskih podpisov za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma o arbitražnem sporazumu. Pogoj za razpis referenduma je med drugim 30 podpisov poslancev. Opozicijske stranke SDS, SLS in SNS imajo v državnem zboru 38 poslancev.
Žerjav je sicer v sredo zatrdil, da bo SLS - če do petka ne bo imel zbranih dovolj poslanskih podpisov - začel z aktivnostmi za zbiranje 40.000 podpisov državljanov.
NSi: Ni jasno, zakaj je premier iz rok izpustil vse aduteNSi obžaluje, da je premier Borut Pahor podpisal arbitražni sporazum s Hrvaško, ki Sloveniji ne jamči ohranitve nacionalnih vitalnih interesov, je danes na novinarski konferenci v Ljubljani dejala predsednica te zunajparlamentarne stranke
Ljudmila Novak. Dejala je, da so v stranki sprva podpirali Pahorja v zavzemanju za rešitev spora s Hrvaško, zdaj pa jim ni jasno, zakaj je premier iz rok izpustil vse adute ter Hrvaški na široko odprl vrata v EU in to
"v času, ko nas je Evropa začela jemati resno".
Predsednica NSi je napovedala, da se bo stranka pridružila prizadevanjem za izvedbo referenduma o arbitražnem sporazumu. Predsednik strankinega strokovnega odbora za odnose s Hrvaško, odvetnik
Daniel Starman pa je poudaril, da bo naredil vse, da sporazum ne bo uveljavljen. Po njegovih besedah je nesprejemljivo, da je v tretjem členu arbitražnega sporazuma zapisano, da bo sodišče določilo stik Slovenije z odprtim morjem. Ker so možne različne interpretacije glede tega, kaj je Slovenija, bi bilo po Starmanovih besedah nujno, da bi pisalo, da sodišče določi teritorialni stik Slovenije z odprtim morjem. Najhuje pa je po Starmanovem mnenju to, da sporazum v četrtem členu arbitražnim sodnikom
"zavezuje roke", s tem ko jim določa, na podlagi česa lahko razsojajo.
V NSi menijo, da bi moral DZ o ratifikaciji arbitražnega sporazuma odločati z dvotretjinsko večino, in ocenjujejo, da v tem primeru ni možnosti, da bi bil sporazum ratificiran.
Zavod 25. junij: Vsebina "dokazljivo škodljiva za Slovenijo, za slovenski pomorski status pa verjetno usodna". Podpis arbitražnega sporazuma je nedržavotvorno dejanje, ki bo imelo za Slovenijo težko popravljive posledice, so zapisali v Zavodu 25. junij. Vsebina je po njihovem mnenju
"dokazljivo škodljiva za Slovenijo, za slovenski pomorski status pa verjetno usodna". Napovedujejo, da bodo, če bo parlament sporazum potrdil, dejavno sodelovali v prizadevanjih, da se uveljavitev zakona prepreči z referendumom.
ZDA pozdravile podpis sporazumaZDA so v sredo pozdravile podpis arbitražnega sporazuma med Slovenijo in Hrvaško in poudarile, da v postopku ratifikacije sporazuma in arbitraže pričakujejo hiter napredek, ki je v interesu obeh držav in celotne regije. Tiskovni predstavnik State Departmenta
Ian Kelly je obema premieroma še čestital za pogumna in vizionarska prizadevanja za rešitev dolgoletnega spora glede slovensko-hrvaške meje.
Kelly je dejal, da imajo ZDA pri vprašanju reševanja spora glede meje velik interes in da je pomembno, da sta Hrvaška in Slovenija dosegli rešitev
. "Naš interes je dolgotrajna stabilnost v Jugovzhodni Evropi. Mi smo bili zainteresirani za dvostranske pogovore med državama. Najpomembneje je, da sta se državi uspeli dogovoriti o rešitvi, da nadaljujeta mirna pogajanja in arbitražo." Napovedal je še, da bodo ZDA podprle rešitev vprašanja meje, v katero bosta privolili Hrvaška in Slovenija. Na vprašanje, ali držijo navedbe hrvaških medijev, da je bil arbitražni sporazum napisan v State Departmentu, pa je Kelly dejal, da ne ve za to.
FAZ - Zgodovinski dan in nova knjiga Nemški časnik
Frankfurter Allgemeine Zeitung (FAZ) včerajšnji podpis opisuje: Premiera Slovenije in Hrvaške sta v sredo v Stockholmu podpisala sporazum, ki bo s pomočjo arbitraže rešil vprašanje meje med državama. Borut Pahor govori o "zgodovinskem dnevu", Jadranka Kosor pa ne le o novem poglavju v odnosih med državama, ampak kar o "novi knjigi".
Časnik omeni tudi, da se oba premiera zaradi sporazuma soočata z velikim odporom v nacionalnih parlamentih. Podrobneje opisuje vsebino sporazuma in navaja, da je največje jabolko spora v obeh državah 3. člen, ki govori o določitvi meje tako na kopnem kot na morju, o določitvi stika Slovenije z odprtim morjem in o določitvi morskih režimov. Predvsem člen 3.b, ki govori o določitvi stika Slovenije z odprtim morjem je najbolj sporen za nasprotnike sporazuma v obeh državah.
Rehn: Reševanje spora med Slovenijo in Hrvaško naj bo zgled za vso regijoNačin, na katerega sedaj Slovenija in Hrvaška rešujeta spor glede meje, je najbolj evropski način miroljubnega reševanja dvostranskih sporov, ki bi moral biti zgled za druge države v regiji pri reševanju drugih še odprtih dvostranskih vprašanj, je v Bruslju poudaril evropski komisar za širitev
Olli Rehn.
Komisar je obe državi, parlamenta in vladi še enkrat pozval, naj sedaj nadaljujejo z ratifikacijo sporazuma brez nepotrebnih zamud.
Obenem je čestital švedskemu predsedstvu EU, ki je sporazum podpisalo kot priča, za "zelo trdo delo", s katerim je doseglo
"konkretne rezultate pri tej pomembni zadevi".Komisar sedaj upa, da bo Hrvaška premagala še "zadnjo miljo" v pristopnih pogajanjih z EU in da bo podpis sporazuma razumela kot spodbudo v teh pogajanjih, ki se približujejo sklepni fazi.
"Približevanje Hrvaške EU je zelo pozitiven zgled za celotno regijo in upam, da bodo druge države v tej regiji temu pozitivnemu zgledu sledile," je sklenil Rehn.