Ljubljana – Dopoldne naj bi vodstvo Slovenske ljudske stranke (SLS) – nastopila naj bi predsednik stranke Janez Podobnik in glavni tajnik Aleš Vehar - na novinarski konferenci na sedežu stranke predstavila predloge SLS za socialno vzdržno nadgradnjo predlaganih vladnih gospodarskih in socialnih reform. Kot pravijo v SLS, bodo kot vladna stranka vztrajali, da bodo ključne točke iz programa reform izvedene tako, da se položaj socialno ogroženih skupin prebivalstva in tistih, ki so na meji socialne ogroženosti, ne bo poslabšal.
SLS podpira usmeritve za izboljšanje konkurenčne sposobnosti gospodarstva, kar je po njihovem mnenju eden od ključnih pogojev za razvoj drugih dejavnosti in dvig kvalitete življenja nasploh. Slovenija po razvitosti še vedno zaostaja za nekaterimi evropskimi državami, hkrati pa se razvijamo počasneje od nekaterih držav vzhodne Evrope. Podobnik je še poudaril, da njihovi predlogi niso v nasprotju s predlogi vlade in dodal, da je vlada pozvala k socialnemu dialogu tako koalicijske, kot tudi opozicijske stranke, sindikate, študente in gospodarstvo. Kot pravi, je " bistvo predlaganih reform njihova širina in odprtost".
Pri tem pa se ne sme podceniti pomena socialne pravičnosti v odnosu do gospodarske učinkovitosti in konkurenčnosti. To vprašanje bo ključno za kredibilno izvedbo reform. Zato v SLS napovedujejo, da bodo vztrajali, da reformni projekti ne bi povzročili poslabšanja položaja nekaterih že sedaj socialno ogroženih skupin prebivalstva. V ta namen pa predlagajo nekaj sprememb in prilagoditev sedanjih predlogov reform.
Izpostavljajo nižjo stopnjo DDV ter obdavčitev luksuza in visokih dohodkov
Zavzemajo se za ohranitev znižane stopnje davka na dodano vrednost za nujne življenjske dobrine, kot so hrana, dobava vode, zdravila ter medicinsko opremo ter morebiti za nekatere ozke, a točno določene dejavnosti in druge artikle.
Ne nasprotujejo uvedbi proporcionalnega davka na dohodek fizičnih oseb, menijo pa, da je v kombinaciji z ukrepi na področju davkov na porabo (DDV, trošarine) nujno potrebno redefinirati oz. primerneje opredeliti primerno višino letnega neobdavčenega dela dohodka vsakega zavezanca (eksistenčni minimum). V izračun eksistenčnega minimuma je potrebno všteti stroške za preživetje, obleko, obutev, stanovanje, in podobne življenjske potrebščine, a hkrati izključiti kategorije, ki so obdavčene z nižjo stopnjo davka na dodano vrednost.
Predlagajo tudi poseben davek na luksuzno premoženje in najvišje dohodke, zagovarjajo pa tudi ustrezno registracijo tovrstnega premoženja. Po mnenju SLS bi bilo smiselno razmišljati o uvedbo dodatnega davka na dohodek, ki bi obdavčeval le aktivne dohodke, davčna osnova pa bi bil znesek teh dohodkov, ki presega za določen večkratnik eksistenčnega minimuma ali povprečno bruto plačo - gre torej za zelo visoke dohodke.
Tudi DeSUS ne jemlje reform zlahka
Že pred časom so tudi iz Demokratične stranke upokojencev Slovenije (DeSUS), druge vladne stranke, sporočili, da je pomembno, da predvidene gospodarske in socialne reforme ne bodo prizadele statusa upokojencev oziroma pokojnin. V luči teh ločenih mnenj in predlogov, pa tudi relativno ostremu sindikalnemu nasprotovanju, se torej integriteta predlaganih vladnih strukturnih reform vse bolj krha. Na največ nasprotovanja je naletela predlog za t.i. enotno davčno stopnjo.
Na jutrišnjih protestih pričakujejo več deset tisoč ljudi
Štiri največje sindikalne centrale - Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), Konfederacija novih sindikatov Slovenije Neodvisnost (KNSS), Konfederacija sindikatov Slovenije Pergam in Konfederacija sindikatov 90 Slovenije (KS 90) - so tudi po vseh dosedanjih poskusih zbližanja stališč z zagovorniki vladnih gospodarskih in socialnih reform prepričani, da bi njihova uvedba pomenila zlom socialne države.
V soboto bodo zato v Ljubljani štiri sindikalne centrale pripravile množičen, po nekaterih napovedih celo največji protest v samostojni Sloveniji, na katerem pričakujejo več deset tisoč ljudi. Pridružili naj bi se jim tudi študentje, upokojenci in drugi nasprotniki reform. Med 10. in 11. uro se bodo zbirali na Gosposvetski cesti v Ljubljani. Ob 11. uri bodo v organizirani koloni po Slovenski cesti krenili proti Kongresnemu trgu, kjer se bo predvidoma ob 12. uri začel osrednji del prireditve. Svojo udeležbo na protestu so napovedali tudi sindikati iz Avstrije in Italije.
Prepričani so, da bi reforme najbolj prizadele najrevnejši sloj prebivalstva. Nasprotujejo predvsem uvedbi enotne davčne stopnje, ki bi po njihovem mnenju močno zvišala stroške košarice nujnih življenjskih potrebščin, ta pa predstavlja največji del izdatkov v plačah delavcev. Kljub zagotovilom predlagateljev, da se neto plače ne bodo znižale, morebitno poslabšanje socialnega položaja pa bi uravnavali s socialnimi transferji, sindikati na takšno rešitev ne pristajajo.
Sicer pa posamezne interesne skupine, ki podpirajo proteste, med drugim skrbi še predvidena reforma pokojninskega sistema, uvajanje tržnih zakonitosti v visoko šolstvo, predvidena privatizacija zdravstvenega sistema in podobno. Podporo protestu so izrazili tudi drugi sindikati, nekatere politične stranke in nevladne organizacije. V sindikatu vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture (SVIZ) poudarjajo, da želijo na ta način izraziti nasprotovanje zniževanju pravne in socialne varnosti vseh zaposlenih v javnem sektorju.
V sindikatu delavcev bank in hranilnic Slovenije poudarjajo, da ne nasprotujejo ekonomsko socialnim reformam v celoti, temveč le tistim delom reform, ki bi poslabšale ekonomsko socialni položaj delavcem in vsem tistim, za katere ni pravih strokovnih odgovorov s strani vlade in pomenijo eksperimentiranje.
Vlada, ki je predlog reform sprejela v začetku novembra, meni, da so aktivnosti sindikatov preuranjene. Predsednik vlade Janez Janša , minister za delo, družino in socialne zadeve Janez Drobnič ter člani odbora za reforme poudarjajo, da bi socialni partnerji vsa odprta vprašanja lahko rešili v okviru socialnega dialoga.