Slušalke v prometu: sluh je poleg vida v prometu najpomembnejše čutilo

Ljubljana – Hodite, tečete ali kolesarite s slušalkami v ušesih? Ste prepričani, da veste, kaj se dogaja okoli vas? Če imate glasbo na primerni jakosti, ste morda še varni, če pa je preglasna, se vam lahko zgodi, da ne boste dovolj pozorni na okolico in boste zato v prometu veliko bolj ogroženi.

Pešci so med najbolj ogroženimi udeleženci v prometu in po podatkih Javne agencije RS za varnost prometa (AVP) so v največji nevarnosti starejši od 65 let in otroci do 15. leta. Slednji so še posebej ranljivi tudi zato, ker pogosteje poslušajo glasbo prek slušalk in so manj pozorni na okolico.

Pred mesecem dni je na tirih življenje izgubilo trinajstletno dekle, ki je menda imelo med prečkanjem v ušesih slušalke. Precej verjetno so bile prav te razlog, da deklica ni opazila vlaka. Železniški prehod je sicer nezavarovan, a je označen in prihod vlaka naznanjajo zvočni in svetlobni znaki.

Kako pogosto je uporaba slušalk razlog za prometno nesrečo, ni znano, saj policija, kot pravi Drago Menegalija, predstavnik policije za odnose z javnostmi za področje kriminalitete, ne zbira tovrstnih podatkov. Kljub temu so februarja policisti organizirali preventivno akcijo Stop! Prednost ima življenje, s katero so opozarjali, da je rutinsko prečkanje tirov (kar počnejo predvsem lokalni prebivalci) nevarno, zlasti nevarni pa so prehodi brez zapornic ali svetlobnih znakov. Voznikom so zato svetovali, naj ob zmanjšani preglednosti odprejo okna avtomobila, saj lahko tako bližajoči se vlak slišijo, če ga ne morejo videti.

Kazni le za voznike

Zakon o pravilih cestnega prometa, v katerem so ukrepi za varno udeležbo, zajema le voznike, ne pa tudi pešcev. Vozniki tako ne smejo uporabljati opreme ali naprav (na primer slušalk ali telefona) na način, da bi te zmanjšale njihovo slušno zaznavanje ali zmožnost obvladovanja vozila. Prepovedano je tudi poslušati radio ali druge zvočne naprave s takšno glasnostjo, ki onemogoča normalno slušno zaznavanje. Zagrožena globa je 120 evrov. Samo lani so policisti ugotovili kar 19.978 kršitev.

Predvsem v urbanih središčih vse več voznikov, pešcev in kolesarjev posluša glasbo s slušalkami. Zaradi tega se slabša sposobnost zaznavanja, pravočasnega odločanja in ukrepanja. »Prav sluh je poleg vida tisto čutilo, s katerim zaznavamo ključne informacije v prometu, da lahko varno ravnamo in se izognemo nevarnosti,« opozarja vodja sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Mateja Markl in poudarja, da lahko starši veliko prispevajo k varnemu ravnanju, zato morajo biti otrokom za zgled.

Slušalke v ušesih delujejo kot čepki, pojasnjuje Brane Legan iz Centra varne vožnje AMZS na Vranskem. Zaradi njih voznik ne more sprejemati drugih slušnih signalov. »Takšno početje je nevarno, saj lahko udeleženec v prometu prezre nekaj, česar ne more videti, bi pa lahko zaznal s sluhom in se tudi ustrezno odzval. Uporaba slušalk je zato nevarna tudi pri prostoročnem telefoniranju. Voznik že zaradi telefoniranja ne spremlja dogajanja aktivno, slušalke pa mu še dodatno onemogočajo zaznavo drugih, v določenem trenutku pomembnih zvokov, ki bi ga lahko opozorili na neobičajno dogajanje pri vožnji. Čeprav se mnogi tolažijo, da zmorejo telefonirati med vožnjo, je to prepričanje lažno in takšno ravnanje neodgovorno, saj s tem vedno spravljajo v nevarnost sebe in vse druge udeležence v prometu.«

Okvare sluha

Poslušanje glasbe prek slušalk pa je nevarno tudi za sluh. »Okvara sluha je pogojena z glasnostjo, s pogostostjo in z dolžino izpostavljenosti glasnim zvokom. Pomembna je tudi oddaljenost vira zvoka od ušesa. Posamezniki so lahko na sluh bolj občutljivi, predvsem to velja za tiste, ki so družinsko obremenjeni z okvaro sluha,« pojasnjuje Katja Kladnik Stabej, dr. med., s klinike za otorinolaringologijo in cervikofacialno kirurgijo UKC Ljubljana.

Okvaro lahko povzroči že jakost hrupa, ki presega 85 decibelov. Poškodbe se kažejo kot šumenje v ušesih (tinitus) oziroma začasna ali trajna naglušnost. Pilotna študija Inštituta za varovanje zdravja (IVZ) o navadah mladostnikov pri poslušanju glasbe z uporabo prenosnih predvajalnikov glasbe je leta 2011 pokazala, da je med 420 sodelujočimi mladostniki okoli 18 odstotkov takih, ki s pogostim in dolgotrajnim poslušanjem glasne glasbe prek slušalk tvegajo začasne ali trajne poškodbe sluha. Ker je prodaja slušalk v Evropi v zadnjih letih zelo narastla, strokovnjaki ocenjujejo, da se je po letu 1980 število ogroženih mladih potrojilo in doseglo okoli 19 odstotkov.

Raziskava, ki so jo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) opravili med osnovnošolci, pa je pokazala, da se mladostniki za poslušanje glasbe prek slušalk največkrat odločajo zato, da ne motijo drugih. Najpogosteje jo poslušajo na vlaku ali avtobusu, pri hoji, med tekom in rolkanjem. Nekateri glasbo poslušajo, ker jim je dolgčas, drugi pa so prepričani, da je zvok boljši in da glasbo tako bolje čutijo. Le peščica jih to počne zato, ker jo lahko poslušajo glasneje.

Na inštitutu svetujejo, da so vsi, ki pogosto in radi glasbo poslušajo bolj naglas, pozorni na morebitno šumenje v ušesih. Tistim, ki kljub temu želijo poslušati glasno glasbo, pa priporočajo, naj glasnost zmanjšajo za tri decibele, saj jo bodo potem lahko poslušali dvakrat dlje. Namesto ušesnih slušalk naj otroci in mladostniki uporabljajo naglavne slušalke, ki bolje dušijo zvok iz okolice in jim tako ni treba nastaviti višje glasnosti, seveda pa naj tega ne počnejo v prometu.