Tiskane izdaje
Tolmin, Portorož, Jesenice – Nenehno dvigovanje slovenskih turističnih mejnikov v zadnjih letih pred glavno poletno sezono znova dviguje apetite. Prvi naval gostov je z velikonočnimi prazniki mimo, in če se po jutru dan pozna, nas tudi tokrat čaka zelo dobra turistična bera. A hkrati turizmu grozi vnovični glavobol zaradi pomanjkanja delavcev, saj letošnji dvig plač nosilnim delavcem v panogi (še) nima želenih učinkov.
Kljub temu v Slovenski turistični organizaciji previdno poudarjajo, da bi bila napoved uspešnosti celotnega leta le na podlagi trimesečnih podatkov prenagljena: »Dejstvo je, da odlični podatki slovenskega turizma zadnjih dveh letih in pol nikakor niso naključje. Zavedamo pa se, da nas čakajo tudi številni izzivi, kot so razvoj in trženje konkurenčne, kakovostne in razlikovalne turistične ponudbe, temelječe na trajnostnih načelih za doseganje višje konkurenčnosti.«
Smetana turizma se odpoveduje agencijskim gostom
Naval v konici lanske poletne sezone, ko so, denimo, na Bledu gostom celo svetovali, naj se destinaciji zaradi nepopisne gneče izognejo, pa je opozoril na eno od težav, s katerimi se bo še srečeval tudi slovenski turizem, predvsem najbolj oblegani kraji in znamenitosti. Eva Štravs Podlogar je prepričana, da je gnečo mogoče »z boljšo logistično predpripravo« v veliki meri ublažiti. »Računam, da smo se na izkušnjah lanske sezone nekaj naučili in da bomo kos izzivom. V osnovi bomo morali slediti pravilom igre lokalnih skupnosti, določene omejitve pa pač vzeti v zakup,« opozarja Štravs Podlogarjeva.
Foto: Blaž Samec/Delo
Individualni turisti,
Direktor Turističnega združenja Portorož Igor Novel zato pravi: »Lani smo dosegli kar osemodstotno rast. Pričakujem, da se bo umirila in da bodo številke o prenočitvah zelo podobne lanskim. So se pa hotelirji opogumili in zvišali cene za pet do deset odstotkov. To pomeni, da puščajo več prostora individualnim gostom in sprejemajo manj rezervacij agencijskih. Finančni izplen bi že zaradi tega moral biti letos boljši kot lani,« napoveduje Novel.
Za velikonočne praznike so imeli na Obali nekaj manj gostov kot lani, a predvsem na račun zaprtega Grand hotela Bernardin. Foto: Ljubo Vukelić
Največja novost portoroškega turizma bo prav prenovljeni Grand hotel Bernardin, v katerem je skoraj 500 ležišč. Zamujali so že z oddajo del v decembru, za prenovo pa bodo namenili več kot pet milijonov evrov. Druga velika novost je novi Dom vodnih športov, jadralni center, ki da bo omogočil razvoj jadralnega in športnega turizma.
Posoški koraki naprej
Rekordne turistične sezone zgornjega Posočja s kar 20-odstotno letno rastjo so izpostavile pomanjkljivosti v ponudbi in infrastrukturi. A vendarle se premika na bolje. Kronično pomanjkanje hotelskih namestitev bosta ublažili obnovi bovških hotelov Kanin in Alp, v Tolminu posodabljajo Hotel Dvorec. V Zavodu Dolina Soče pričakujejo, da bo v celotni dolini še nekaj deset novih ponudnikov apartmajev. Podjetje Aviofun bo dokončno vzpostavilo program Skydivinga na bovškem letališču, medtem ko bodo na Kaninu nadaljevali razvoj poletne ponudbe s kolesarstvom in feratami. Kot vsako leto tudi letos pričakujejo najmanj tri nove športne agencije.
Med Bovcem, Kobaridom in Tolminom bo vsaka občina poskušala vsaj omiliti ozka grla na področju prometa, parkirišč in komunale, ki so se pojavljala v lanskih konicah. Dolina se odpira tudi z javnim prevozom, saj bo turistični avtobus čez Vršič vozil od začetka junija do konca septembra, uvedena bo nova sezonska avtobusna proga med Bovcem in Kranjsko Goro tudi čez Predel. Iz Kobarida bodo še naprej vozili avtobusi Hop-on hop-off, pri čemer bodo povečali frekvenco voženj do tolminskih znamenitosti – Tolminskih korit in Javorce, ki ima čisto svež znak dediščine EU. Vršilec dolžnosti direktorja turističnega zavoda Dolina Soče Janko Humar poleg pomanjkanja delavcev v gostinstvu izpostavlja še en kadrovski problem: »Športne agencije vsako leto težje najdejo vodnike. Veliko bi pomenila poenostavitev predpisov, ki bi omogočali hitro sezonsko zaposlovanje vodnikov z južne poloble, ki imajo doma v času naših konic mrtvo sezono. Posledica teh težav je, da razvijamo manj zahtevne oblike turizma, ki zahtevajo manj zaposlenih, taka usmeritev pa ne more biti skladna z našimi željami po butičnih ponudbah.« Lani je destinacija ustvarila več kot 620.000 prenočitev.
Na Bledu, kjer so lani prvič presegli mejo milijon prenočitev, pravijo, da njihov cilj ni doseganje rekordov. Foto: Jure Eržen/Delo
Gorenjski dvig cen
V kampu Šobec na Bledu končujejo 3,5 milijona evrov vredno gradnjo restavracije in trgovine. Hkrati z izboljšanjem ponudbe so dvignili cene namestitev, povprečno za 12 odstotkov. Kamp želijo zapolniti še pred glavno sezono in po njej ter podaljšati čas bivanja s 3,2 dneva na štiri dni. Tudi na Šobcu niso imuni za kadrovske težave, saj so za razpisana štiri prosta mesta čistilk na zavodu za zaposlovanje prejeli le štiri ponudbe bolgarskih delavcev, je povedal Uroš Ambrožič, direktor Šobca. Pomanjkanje domačih delavcev bodo v hotelih Hit Alpinee v Kranjski gori poleti nadomeščali z »uvoženimi«, ki jih bo tudi do devet odstotkov, pravi direktor Fedja Pobegajlo. Kadre za delo v turizmu in gostinstvu pa v Kranjski Gori iščejo tudi s posebno spletno stranjo.
Na Bledu najtežje pričakujejo dokončanje severne obvoznice. Kako nujna je, se je izkazalo med minulimi prazniki, ko se je kolona vozil vila okoli jezera. Napovedim o usmerjanju turističnih tokov, dvigu kakovosti ponudbe in trajnostno usmerjenem turizmu sledi nov zipline, ki bo dolino Save Dolinke približal turistom.
Zdravilišča in zlata jajčka prvih lastovk
Direktor Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč Iztok Altbauer napoveduje vsaj od tri do pet odstotkov večji obisk kot lani. V prvih dveh mesecih je bilo gostov tri odstotke več. »Prve turistične lastovke so pri nas spletle večja gnezda, pomembnejše pa bo, koliko zlata bodo jajčka v njih,« pravi Altbauer in doda, da je pomembnejši finančni izplen od števila prenočitev. Največja novost v zdraviliščih bo temeljito prenovljen bazenski kompleks Termalija Familiy Fun v Zdravilišču Olimia, za kar so lani in letos namenili deset milijonov evrov. Dograjena bo do konca junija.
Foto: Leon Vidic/Delo
Ljubljana z novimi turističnimi ponudbami do zmerne rasti
Po podatkih Turizma Ljubljana so med velikonočnimi prazniki v prestolnici ustvarili 11.720 prenočitev, 28 manj kot lani. Zasedenost hotelov je bila 89,2-odstotna (lani 88,7-odstotna). Ker so si za letos postavili ambiciozen cilj – milijon obiskovalcev in tri milijone prenočitev – se pri tem poraja vprašanje, ali ga jim bo uspelo doseči. Petra Stušek, direktorica Turizma Ljubljana, odgovarja, da je cilj večletni. »Poleg spodbujanja investicij v nove hotele in ureditve oddajanja namestitev prek Airbnb je naša strategija, da turisti prihajajo skozi vse leto in ostajajo dlje,« pravi Stuškova in dodaja, da je stagniranje naraščanja dobe bivanja v skladu s trendi, da ljudje potujejo za krajše obdobje večkrat na leto. »Da bi podaljšali dobo bivanja, ponujamo nove turistične produkte; voden ogled na supu, nordijska hoja, kulinarične poti, čebelja pot in književna tura. Prireditve na javnih površinah usmerjamo ven iz središča in osvežujemo ponudbo izletov v regijo in druge dele Slovenije. Osredotočeni smo na kongrese in druge poslovne dogodke, ki jih bo letos največ od osamosvojitve,« pravi Stuškova. »Napovedovanje turistične rasti je zelo nehvaležno, saj so za panogo značilni zelo hitri preobrati. Kljub temu za letos načrtujemo petodstotno rast.« Po anketah, ki so jih opravili med turisti, tuji gost v Ljubljani v povprečju porabi 150 evrov na dan in po grobi oceni bi samo s turističnim obiskom letos ustvarili 235 milijonov evrov prihodkov.
