»Smetarji« po nalogu županov kupujejo radio Murski val

S presežki iz poslovanja naj bi Center za ravnanje z odpadki od družbe GMT odkupil 60-odstotni delež lokalne radijske postaje.

Objavljeno
02. februar 2017 19.53
Jože Pojbič
Jože Pojbič

Murska Sobota − Svet ustanoviteljic javnega podjetja Center za ravnanje z odpadki Puconci (CEROP), sestavljen iz županov 27 pomurskih občin, je ta teden sprejel nenavaden sklep: vodstvu CEROP je naložil, naj začne izvajati postopke nakupa šestdesetodstotnega deleža Radia Murski val, ki ga že vsaj pol leta neuspešno poskuša prodati sedanja lastnica, družinsko podjetje GMT iz Murske Sobote. Pojavljajo se dvomi, ali je takšno vlaganje javnega denarja pravilno in zakonito.

Glede na včerajšnje sporočilo iz mestne občine Murska Sobota je takšen nakup smiseln: »Po mnenju (pomurskih) županov bi Murski val še naprej moral ostati regionalna radijska postaja posebnega pomena, ki skrbi za objektivno in nepristransko obveščanje lokalnega prebivalstva v Pomurju ... Murski val že od leta 1958 uravnoteženo predstavlja različna mnenja in stališča o kulturnih, političnih, verskih, gospodarskih vprašanjih ter skrbi za ohranjanje lokalne tradicije. Radio je izdajatelj regionalnega radijskega programa posebnega pomena, ki je namenjen prebivalcem na območju severovzhodne Slovenije. Njegova slišnost je zagotovljena tudi v Porabju na Madžarskem, kjer živijo porabski Slovenci, in tudi na internetu ... Morebitna prodaja Murskega vala nekomu zunaj Pomurja bi po vsej verjetnosti pomenila komercializacijo radia, s čimer bi izginile vsebine, namenjene lokalnemu okolju, narodnim in etničnim ter verskim skupnostim,« so zapisali v imenu sveta ustanoviteljic.

Pred nakupom bo treba spremeniti družbeno pogodbo in pridobiti soglasje ministrstva za kulturo in preostala soglasja, ptrebna ob nakupih medijev, pravi direktor CEROP Franc Cipot. »Pri nakupu pa ne gre za denar občinskih proračunov. Po poslovnem načrtu imamo lastna sredstva iz presežkov rezervirana za gradnjo medgeneracijskega središča v Murski Soboti in bi del tega denarja lahko začasno uporabili za nakup tega deleža,« nam je povedal.

Na vprašanje o tem, koliko je takšen nakup povezan z njihovo dejavnostjo obdelave odpadkov, pa Cipot pravi, da to ni bila njihova želja, ampak je takšna odločitev sveta ustanoviteljic oziroma županov.

Za mnenje smo povprašali tudi predsednika računskega sodišča Tomaža Vesela. »Konkretnega primera ne morem komentirati, ker tu nismo opravili revizije. Na terenu pa smo pri občinah zaznali ambicijo, da bi obvladovale lokalne medije in prek javnih sredstev vplivale na njihovo uredniško in drugo politiko predvsem njim v korist. To je sporno. Če gre za kapitalske naložbe, smo zelo skeptični, ker po našem mnenju ZJF tega ne dopušča, razen ko se za to ugotovi z zakonom določen javni interes. Drugi problem je problem konkurenčno pravnih prepovedi, ker država posredno skozi občine prihaja na trg medijev.«

Sicer pa je Računsko sodišče že leta 2015 sprejelo načelno mnenje, v katerem opozarja, da gospodarske družbe v lasti samoupravnih skupnosti ne bi smele ustanavljati hčerinskih družb ali pridobivati kapitalskih naložb za izvajanje tržnih dejavnosti, razen če jim je to izrecno dopuščeno z zakonom ali s predpisi, temelječmi na zakonu. 

Ne v družbi GMT in ne v 3 Lan, ki je lastnik 40-odstotnega deleža Murskega vala, nam za komentar danes ni uspelo priklicati nikogar.

Radio Murski val ima tačas sedem redno zaposlenih ljudi in 50 zunanjih sodelavcev.