Tiskane izdaje
Podobo kot pred prvo svetovno vojno in po njej se tudi danes v svetu in bliže okoli nas dogajajo tektonski politični premiki in podobo kot takrat se po ministrovih besedah sprašujemo, kaj pomenijo. »Tudi leta 1918 Maistra mnogi niso razumeli in so ga celo ovirali. A po njegovi zaslugi je Maribor in ta del Štajerske ostal slovenski. Bi se torej brez Maistra Slovenci obdržali kot narod? Bi se v drugi svetovni vojni uprli okupatorju? Bi ustanovili svojo državo? General Maister je interes naroda postavil pred vse druge interese. Zdaj smo pred podobnim izzivom,« je dejal Počivalšek.
Vlada danes sprejema ključne odločitve, ki pa so hkrati nepriljubljene, a gre za zavarovanje koristi celotnega slovenskega naroda. »Tudi sam živim ob meji, torej ob žici in morda mi to ni pogodu. A prepričan sem, da bomo čez čas vsi razumeli, da so bile odločitve pravilne. Tudi od nas se pričakuje pogumna drža in obenem želimo slišati glas državljanov. A preden se kdo oglasi, naj premisli, kaj je dobro za vse nas,« je opozoril minister.
Z ohranjanjem spomina na Maistra in borce za severno mejo želijo zveza in slovenska društva generala Maistra spodbujati aktivno državljanstvo. Ali, kot je dejal predsednik zveze Milan Lovrenčič: »Da ne čakamo, kaj se bo zgodilo s to domovino, ampak da bo vsak po svojih močeh prispeval, da bo naša domovina obstala.«
Državno slovesnost ob prazniku so ob zvezi pripravili celjska občina in I. Gimnazija Celje. Maister, ki je tiste noči na 23. november 1918 v Mariboru prevzel vojaško oblast in mesto razglasil za del Države SHS, je slabo leto dni pred prvo vojno preživel v Celju. Ni bil le poveljnik celjskega vojaškega moštva, družil se je z dijaki in literarno ustvarjal. Mestni župan Bojan Šrot je spomnil na pomen Maistrovega kratkega bivanja v Celju: »Takrat je bilo Celje večinoma še nemško govoreče, a tu je Maister spoznal Frana Roša, Franja Malgaja, pesnika Puncerja, kasnejše soborce. Kar tisoč Celjanov, od tega 65 častnikov iz Celja je tistega 23. novembra 1918 sodelovalo pri osvoboditvi Maribora. Žal se 25 let po osamosvojitvi zdi, da smo tudi nanjo pozabili. Če danes kdo deluje v nacionalnem interesu, je deležen posmeha. Toda za svojo kulturo bomo morali skrbeti sami. Zato si včasih spet želimo Maistra, da nam pove, da nam ni treba biti v Bruslju najbolj priden in poslušen učenec v razredu.«
Proslave v Celju so se v pretesni veliki dvorani Celjskega doma udeležili številni drugi gostje in mnogo mladih, počastili pa so jo tudi praporščaki domoljubnih in veteranskih organizacij. Program so pripravili dijaki prve gimnazije in celjske glasbene šole. Proslave ob generalovem dnevu so se po vsej državi začele že sredi tedna in se bodo nadaljevale prihodnji teden.
