Smrdelj: Predlagana povprečnina za občine prenizka

Ljubljana  - Ob pripravi državnih proračunov za leti 2010 in 2011 se tudi za občine določa višina povprečnine, torej znesek (na posameznega prebivalca), ki ga bodo občine s strani države dobile za izvajanje obveznih, z zakonom določenih nalog. V Združenju občin Slovenije predlagano povprečnino ocenjujejo kot prenizko.

Ministrstvo za finance je predlagalo, da bi povprečnino za prihodnje leto določili v višini 542,99 evra, za leto 2011 pa v višini 557,11 evra. Predlog je po oceni Združenja občin Slovenije (ZOS) prenizek, zato bodo vladi predlagali, da se o višini povprečnine pogaja z reprezentativnima združenjema občin (poleg ZOS še Skupnost občin Slovenije).

Predsednik ZOS Robert Smrdelj je v pogovoru dejal, da bo na njihovo pobudo 14. septembra skupna seja obeh združenj, na kateri bodo poskusili oblikovati skupna izhodišča. Če nastopajo skupaj, imajo namreč po njegovem večje možnosti za uspeh, prav tako pa so že sodelovali na prejšnjih pogajanjih.

Spomladi so z vlado, ki se je pred tem na podlagi zakona o financiranju občin prvič pogajala z njimi, dosegli dogovor o povprečnini za letošnje leto. Ta je bila določena v višini 538,45 evra. Prvotni izračun občin je bil sicer višji, a so pristali na nižji znesek, ker so z vlado sočasno sklenili dogovor, ki naj bi po pričakovanjih občin pripeljal do rešitve treh zanje pomembnih vprašanj, je pojasnil Smrdelj.

Dogovor je predvideval, da bo vlada do 1. julija preučila možnosti poenostavitve določanja cen komunalnih storitev, spremembe cen električne energije občinam na raven tiste za gospodinjstva ter prenosa določenih zemljišč s sklada kmetijskih zemljišč in gozdov v last občinam. A ukrepov, ki bi šli v tej smeri, na nobenem od treh področij praktično ni bilo, ugotavlja Smrdelj.

Glede prenosa določenih zemljišč s sklada kmetijskih zemljišč in gozdov na občine bistven premik po njegovem ni bil dosežen. Predloga za spremembo zakonov o kmetijskih zemljiščih in o skladu kmetijskih zemljišč, ki sta v proceduri, prinašata le minimalne spremembe, pravi in ob tem poudarja, da bi s prenosom ne le olajšali pridobivanje potrebnih zemljišč občinam, ampak bi naredili korak k decentralizaciji države, a za to Ljubljana očitno nima posluha.

Kar pa zadeva znižanje cen električne energije za občine na raven tiste za gospodinjstva, jim je vladna stran pojasnila, da to ne bo mogoče, saj gre za gospodarsko dejavnost. Zato so v okviru združenja za skupino občin izvedli javni razpis za najboljšega ponudnika in dosegli bistveno nižjo ceno, kot so jo te občine imele prej.

Vprašanja iz dogovora po Smrdeljevih besedah tako ostajajo odprta tudi ob aktualnem določanju višine povprečnine. Ob tem pa v ZOS izračunu finančnega ministrstva očitajo tudi, da letošnjo povprečnino povečuje le za inflacijo, ne pa tudi za stroške zaradi novih nalog občin, ki so predvidene v prihodnjih dveh letih.