Smrti treh pirotehnikov nima na vesti država

Za tragedijo na državnem poligonu pred desetimi leti je odgovorna družba Kik.

Objavljeno
18. april 2017 11.36
Iva Ropac
Iva Ropac

Ljubljana – Desetletje po tragični nesreči na poligonu za neeksplodirana ubojna sredstva pri Pivki, v kateri so življenje izgubili trije pirotehniki, je država dokončno oprana odgovornosti za dogodek. Vrhovno sodišče je zavrnilo revizijo svojcev enega od umrlih in potrdilo odločitev okrožnega oziroma višjega sodišča.

Predčasna eksplozija odsluženih vžigalnikov za ročne bombe v Polhovi jami v bližini Neverk pri Pivki je 18. junija 2007 ubila tri delavce Kemijske industrije Kamnik (Kik). V nesreči na poligonu za neeksplodirana ubojna sredstva številka 208 v Polhovi jami so umrli pirotehnični strokovnjaki: 46-letni Franc Berlec, 28-letni Tomaž Kregar in 52-letni Franc Žerovnik.

Po ugotovitvi inšpektorata za delo, da gre krivdo za nesrečo nedvomno pripisati Kiku, so svojci umrlih pirotehnikov odgovornost zahtevali od podjetja in Kik (v stečaj je šel novembra 2009) je s sklenitvijo sodne poravnave priznal obstoj terjatev (te so družine umrlih prijavile v stečajni postopek).

Kik je imel vsa potrebna soglasja

Berlečeva žena in otroka pa so odgovornost za izgubo moža in očeta neuspešno terjali tudi od države, ki je lastnica poligona, na katerem se je zgodila nesreča. Prepričani so namreč, da je država poligon oddala Kiku brez pravne podlage, poleg tega bi morala nevarno početje na svojem poligonu nadzirati, pa ga ni.

Tožbeni zahtevek, s katerim so terjali skupaj 57.000 evrov odškodnine in mesečno rento, je pred tremi leti zavrnilo okrožno sodišče, da država ni odgovorna za tragedijo, ker ni podane predpostavke vzročne zveze, pa je za okrožnim potrdilo tudi višje sodišče. Vprašanje, s katerim se je po vloženi reviziji ukvarjalo vrhovno sodišče, je torej bilo, ali je pravilna odločitev, da država ni odškodninsko dogovorna za škodo oziroma posledice nesreče pri uničevanju vžigalnikov ročnih bomb, ki jih je z njenim soglasjem proizvajala in uničevala gospodarska družba, pri kateri so bili zaposleni umrli pirotehniki.

Svojci so trdili, da je država objektivno odgovorna, ker je poligon 208 nevarna stvar, uničevanje eksplozivnih sredstev pa nevarna dejavnost. Državi so očitali tudi, da je opustila izvajanje nadzora nad tako dejavnostjo in da je poligon oddala podjetju Kik brez pravne podlage. Po njihovem mnenju se Republika Slovenija ne more razbremeniti odškodninske odgovornosti, saj je treba, ko gre za varovanje dveh pravno najvišje varovanih dobrin – življenja in zdravja – pravo v zvezi z odškodninsko odgovornostjo razlagati širše.

Odgovornost gospodarske družbe

A vrhovno sodišče pojasnjuje, da je gospodarska družba Kik imela soglasje države za proizvodnjo eksplozivnih sredstev in vojaškega orožja, zato tudi lastništva nad konkretnimi sredstvi, ki so jih uničevali tistega dne, ni mogoče pripisati državi.

Kik je imel vsa potrebna dovoljenja za izvajanje nevarne dejavnosti, držal se je navodila iz dogovora o medsebojnem sodelovanju in tri dni vnaprej napovedal svojo dejavnost na poligonu. Državi zato ni mogoče pripisati objektivne odgovornosti, saj se je nesreča zgodila v okviru dovoljene dejavnosti gospodarske družbe, ki je za ravnanje z eksplozivnimi sredstvi imela vsa potrebna dovoljenja, država pa eksplozivnih sredstev ni uničevala po svojih organih.

Odgovornost države se po mnenju vrhovnih sodnikov razteza na skrbno izbiro družbe, ki ji bo podelila soglasje za ravnanje z eksplozivi, ne seže pa njena odgovornost tudi na samo poslovanje pooblaščene gospodarske družbe. Noben zakon državi namreč ni nalagal posebnega nadzora pri opravljanju gospodarske dejavnosti Kika. Ta je poligon uporabljal na podlagi dogovora o medsebojnem sodelovanju iz aprila 2006, s prepustitvijo poligona je država omogočila izvajanje nevarne dejavnosti na posebnem prostoru, ki je bil temu namenjen in je bil tudi ustrezno opremljen, ni pa posledično zaradi tega država odgovorna za nesrečo, ki se je tam zgodila pri opravljanju nevarne dejavnosti gospodarske družbe.

Dogodek ni v vzročni zvezi s terenom, temveč s samo nevarno dejavnostjo, katere izvedba in varnostni vidik pa sta bila v izključni domeni gospodarske družbe, še zaključuje vrhovno sodišče.