Medicinske sestre med mnenjem inšpekcije in kodeksom

Ljubljana – Dializa je ena od oblik nadomestnega zdravljenja, s katerimi pri bolniku z ledvično odpovedjo nadomestijo delovanje ledvic. Pri njeni izvedbi ima pomembno vlogo medicinska sestra; višja ko je stopnja zaupanja med njo in bolnikom, manj težav in zapletov povzroča to zdravljenje.

Dializo, ki traja od štiri do šest ur, pri večini bolnikov izvajajo nekajkrat na teden, in sicer zato, da se strupene snovi, ki se sicer izločajo skozi ledvice, ne bi nakopičile v telesu, kar lahko povzroči tudi smrt obolelega. Pri nas eno izmed oblik tovrstnega nadomestnega zdravljenja – poleg trebušne oziroma peritonealne dialize sta v uporabi še hemodializa (najpogostejša) in presaditev ledvic – potrebuje več kot 1800 bolnikov.

Damoklejev meč dileme

Zakaj takšen uvod v temo, v kateri bomo opozorili predvsem na sistemske anomalije, ki so v zadnjih letih tako zaznamovale delo srednjih medicinskih sester (SMS) v enotah intenzivne terapije III Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana, da so že štirikrat napovedale stavke na isto temo? Enkrat so se stavki odpovedale, nazadnje so jo izvedle julija letos; resda je trajala le 34 ur zaradi ponujene rešitve, ki pa je bila, kot smo v Delu opozorili že pred dobrima dvema mesecema, kot damoklejev meč, za obe strani. Za zaposlene v teh enotah, ki na podlagi kombiniranih pogodb v 80 odstotkih opravljajo delo diplomirane, v 20 odstotkih pa delo srednje medicinske sestre.

Naša napoved je dobila nedvoumno potrditev. Poglejmo primer medicinskih sester, ki izvajajo dializo. Srednje medicinske sestre so, kot same pojasnjujejo, v zadnjem času degradirali, njihovo delo razvrednotili. Zvezdana Bošeska je povedala, da jim je zdaj »delo z bolniki, ki pomeni enega od najbolj grobih posegov v človekovo telo, prepovedano. Prej smo srednje medicinske sestre delale vse. In delale smo dobro. To lahko povedo bolniki, to potrjujejo rezultati, saj pri svojem delu, ki je, seveda, vključevalo tudi poseg v človekovo telo, nikoli nismo ogrozile nobenega bolnika.«

Zdaj je drugače. Srednje medicinske sestre so prejšnji mesec prejele lističe o razdelitvi nalog, na katerih je zapisano, kaj še smejo delati in kaj jim je po novem prepovedano. Ker za to niso kompetentne. »V delo, ki ga opravljamo, so nas uvedle tako srednje kot diplomirane medicinske sestre. Zdaj so nas degradirali. To je tako, kot če vam, ko naredite izpit za avto in nekaj let nemoteno, brez vsakršnih težav vozite audija, to takoj prepovedo, češ da tega ne obvladate (več). S takšnim ukrepom niso razvrednotili le našega dela, ampak je UKC razvrednotil tudi sebe,« meni Larisa Sirar.

Stiske, strah in ogorčenje

In kaj se dogaja v praksi? Diplomirane medicinske sestre (DMS), ki med šolanjem ne pridobijo nobenih izkušenj za konkretno delo z bolniki, za uvajanje v samostojno delo pri dializi potrebujejo približno dve leti. »Mlade DMS, ki so tu manj kot dve leti, so zdaj v vlogi nadzornih sester v veliki stiski in strahu. Bolniki, ki jih je UKC obvestil o spremembi pri delu, pa so prestrašeni in zmedeni,« sta povedali srednji medicinski sestri.

Samospraševanju pacientov, kaj se je zgodilo z znanjem in delom predstavnic zdravstvene nege, ki so prej ves čas skrbele zanje, ni videti konca. »To ni dobro. Ne nazadnje pa takšna sprememba lahko okrni tudi dozdajšnjo kakovost dela. Zdajšnji položaj je lahko nevaren tudi za bolnike,« opozarja Tatjana Labernik, vodja službe pravne pomoči, ki je v imenu Pergama razčlenila pravne vidike dogajanja, povezanega s finančnim in vsebinskim položajem SMS. Ob tem je še poudarila: »Zanimivo pa je, da je kljub novi razdelitvi nalog ostala nespremenjena odgovornost srednjih medicinskih sester – tudi za delo, ki naj ga ne bi opravljale več!« V resnici pa se, kot so nam povedali, »prepovedanim« opravilom ne morejo izogniti; k temu jih zavezuje tudi kodeks etike. Če vidijo, da mlada DMS nečesa ne ve ali ne zna, ji pomagajo, kljub uradni prepovedi.

Sistemske anomalije

Na novo nastala situacija, ki so jo zakrivili sistemski lapsusi – ki se, kot je videti, nadaljujejo –, zahteva takojšnjo rešitev, konkretno in tudi celovito, sistemsko.

V UKC Ljubljana je leta 2008, po prevedbi plač, takšno kombinirano pogodbo dobilo 154 zaposlenih; ker jih je nekaj vmes diplomiralo, je med prizadetimi – »v enotah intenzivne terapije III je zdaj srednja medicinska sestra za popolnoma enako delo, kot ga opravlja diplomirana, plačana za deset plačnih razredov manj«, pravi Labernikova – trenutno 140 zaposlenih.

Zdaj mora UKC odpraviti napako, ki jo je zagrešil, ko je (kot edini zdravstveni zavod pri nas) pri SMS upošteval napredovanja, ki so jih te dosegle v drugačnem tarifnem razredu. Razliko v obračunu plač na podlagi kombinirane pogodbe o zaposlitvi bodo te sestre morale vračati. To možnost pa zavračajo kot nelegitimno in nepravično.

Prošnja za odpustitev dolga

Na začetku septembra izdano mnenje inšpektorice inšpektorata za javno upravo, pristojnega za nadzor plač v javnem sektorju, opisano v 116 strani dolgem zapisniku – ne odločbi –, je po prepričanju predsednika sindikata kliničnega centra prim. Matije Cevca zgrešeno: »Pričakoval bi, da inšpektor pozna zakonodajo in pred pisanjem zapisnika prouči resnično stanje.« Da se to ni zgodilo, po oceni Labernikove potrjujejo ugotovitve nadzora: »Celotna odločitev in sklepi temeljijo na predpostavki, da na intenzivni terapiji obstaja dvoje del – delo SMS, ki je manj zahtevno, in zahtevnejše delo DMS. To seveda ni res, saj oboje opravljajo popolnoma enako delo!«

Generalni sekretar Pergama Jakob Počivavšek je povedal, da bodo v primeru izplačila plač za september brez napredovanj sprožili »ustrezne pravne postopke, če bi bile vložene tožbe za vračilo sredstev, pa v dokazovanje, da za vračilo ni nikakršnih pravnih podlag«. Če bi vodstvo UKC tožilo zaposlene zaradi nevračila, bo sindikat odgovoril s protitožbo. In kaj pravi vodstvo UKC, ki mora vsebinsko in pravno oporekano presojo inšpektorata spoštovati in nepravilnosti odpraviti do konca novembra? »Strokovne službe zdaj pripravljajo individualne izračune, koliko bodo posamezniki morali vračati za nazaj. Ministrstvo za zdravje pa smo prosili za omilitev oziroma odpustitev dolga,« pojasnjuje generalni direktor Simon Vrhunec.

Minister za zdravje Tomaž Gantar, od katerega sindikalni predstavniki pričakujejo takojšnje ukrepanje, ne nazadnje tudi zaradi izpovedane namere o celoviti ureditvi razmer in razmerij v zdravstveni negi, bo o tem govoril danes.