SNS zahteva ureditev vprašanja cerkvenega zvonjenja

Ljubljana - V poslanski skupini SNS pozivajo ministra za okolje in prostor Janeza Podobnika, da nemudoma uredi vprašanje cerkvenega zvonjenja. Vlada je namreč z letos uveljavljeno spremenjeno uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju med povzročitelji hrupa izbrisala hrup, ki ga povzroča zvonjenje cerkvenih zvonov, številni občani pa so že začeli s podpisovanjem peticij, s katerimi želijo izraziti nestrinjanje s preglasnim zvonjenjem v okolici svojih domov.

Cerkveni zvonovi danes predstavljajo "velik problem in moteč element v najbolj strnjenih naseljih, celo tam, kjer stojijo zdravstvene ustanove", je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani povedala poslanska SNS Barbara Žgajner Tavš. "Upam si trditi, da gre za očiten primer zlorabe politike s strani cerkve, ko je vlada samovoljno spremenila uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju leta 2005 oziroma z začetkom veljave januarja 2006," je še dejala.

Brezpravni državljani in nedotakljivi zvonovi

"Cerkev s svojimi zvonovi je izvzeta iz zakonodaje in tega, kakšen hrup oddaja v okolico, pravzaprav je po novem, zaradi te vladne uredbe, ne bo nihče nadzoroval," je prepričana Žgajner Tavševa. Obenem dodaja, da se s spremenjeno uredbo prihaja v stanje, "ko nihče nima pristojnosti ukrepati, državljani pa nimajo dejansko nobene pravne podlage za pritožbo".

Stara uredba bolj skladna z evropskimi smernicami

Po stari uredbi so bili zvonovi opredeljeni kot vir hrupa, kar je skladno tudi z evropskimi smernicami. Po novi uredbi pa so zvonovi spremenjeni iz vira hrupa v glasbila, je pojasnila Žgajner Tavševa. Zato je junija na vlado naslovila pisno poslansko vprašanje, v katerem je spraševala po razlogih za sprejem uredbe, ki je pri državljanih povzročila "nemalo nevšečnosti".

Preohlapne (nove) evropske direktive

Vlada je v svojem odgovoru kot poglaviten razlog za spremembo uredbe navedla uvedbo evropske direktive, ki pa z ničemer ne prepoveduje vključevanja hrupa cerkvenih zvonov med povzročitelje hrupa, je zapisano v pobudi, ki jo je Žgajner Tavševa danes posredovala ministru Podobniku. Celo več, vlada je potrdila dvome o spoštovanju slovenske zakonodaje, saj se zaveda, da je zvonjenje zvonov ponekod preglasno in kot tako obremenjujoče tako za okolje kot za ljudi, dodaja poslanka.

Preglasno izražanje verske pripadnosti

Ob tem poslanka SNS poudarja, da je izražanje verske pripadnosti pravica vsakega posameznika, vendar takšno izražanje pripadnosti ne sme povzročati motečega hrupa in ne posegati v integriteto drugače mislečega posameznika.

Ministrstvo naj začne z meritvami in ukrepi

Pristojno ministrstvo naj zato nemudoma pristopi k opravljanju meritev glasnosti zvonjenja cerkvenih zvonov, predvsem v urbanih središčih, rezultate pa naj predstavi javnosti. Le na ta način lahko ministrstvo zagotovi nedotakljivost vsakega posameznika v državi in onemogoči zvočno ogrožanje okolice, izpostavlja Žgajner Tavševa.

Minister za okolje in prostor naj nato, tako poslanka, ob ugotovljenem preseganju glasnosti ustrezno ukrepa in spremeni uredbo ali pa naj lastniku zvonov - v največ primerih gre za rimskokatoliško cerkev - naloži, da za nenehno povzročanje prekomernega hrupa z zvonjenjem v javnem bivalnem okolju pridobi posebno dovoljenje lokalnih skupnosti, v nasprotnem primeru pa naj vsem oškodovanim plača ustrezno odškodnino.

Za rešitev omenjenih težav bi pristojni minister moral od cerkva zahtevati, da prilagodijo prekomerni hrup mejnim vrednostim za okoliške prebivalce še znosnega zvoka, še poudarja Žgajner Tavševa.