So centralne evidence v šolah skrb manj ali skrb več?

Zaradi zbiranja podatkov za ministrstvo se v strokovnih službah manj posvečajo pomoči dijakom.

Objavljeno
12. september 2013 21.13
LJUBLJANA, 28.01. 2011, obrazci za odmero dohodnine od prejetih daril. Foto: ALES CERNIVEC/Delo
Sonja Merljak, šolstvo
Sonja Merljak, šolstvo

Ljubljana – Starši oziroma šolarji imajo od jeseni eno skrb manj. Po novem jim namreč ni treba posredovati papirnatih potrdil o šolanju različnim ustanovam, saj je država poskrbela za centralne evidence oziroma za samodejno izmenjavanje tovrstnih podatkov.

Strokovni delavci na šolah pa imajo eno skrb več, ki morajo te evidence ustvarjati. To namreč v praksi pomeni, da zbirajo informacije o dijakih in jih razporejajo v podatkovne baze. Sprememba je sicer koristna za okolje, v različnih javnih ustanovah so se tako izognili odvečnemu administrativnemu delu, toda izgubljajo šolarji, saj se strokovnjaki ne ukvarjajo z njihovimi težavami, ampak s papirologijo. Oziroma z njeno digitalno različico.

Prezasedenost šolskih svetovalnih služb se pojavlja v času, ko dijaki sicer najbolj potrebujejo njihovo pomoč. Junija so mnogi v hudi stiski zaradi preverjanja in ocenjevanja znanja, septembra pa je čas za svetovanje novincem, ponavljavcem in dijakom, ki so se preusmerili z drugih šol.

Na pristojnem ministrstvu se zavedajo, da je z vnosom podatkov veliko dela. »Predvsem svetovalne delavke so že večkrat poudarile, da morajo opravljati glavnino teh del in da strokovno delo pri tem trpi. Ne bi smelo biti tako.

Ravnatelji imajo vse pristojnosti, da jih z učinkovito prerazporeditvijo del in nalog razbremenijo predvsem v tistem delu vodenja evidenc, kjer ne gre za občutljive osebne podatke,« so sporočili. Pri tem so poudarili, da nekaterih nalog ni mogoče drugače časovno načrtovati, saj je od vnosa podatkov odvisno financiranja dejavnosti šol in drugih socialnih transferjev.

Sektor za srednje šole na pristojnem ministrstvu od srednjih šol in dijaških domov sicer pridobiva podatke o kandidatih za vpis in vpisanih dijakih za potrebe določanja obsega financiranja, a tudi za analitične potrebe pri določanju strateških usmeritev v srednjem šolstvu.

Aplikacije so pripravljene tako, da se lahko prenese kar največ podatkov (nekaj tudi samodejno), da bi se izognili večkratnim vnosom. Toda uporabniki opozarjajo, da je treba številne podatke vnašati v dve ali celo tri aplikacije. Na ministrstvu pojasnjujejo, da je razvoj aplikacij potekal postopno, skladno s potrebami. Šele pozneje je nastala celovita aplikacija CEUVIZ, kjer naj bi bili na enem mestu zbrani podatki za vse potrebe, vendar je prehod počasen in odvisen od finančnih sredstev, ki pa jih ni prav veliko.

Nives Počkar, predsednica Društva ravnateljev Slovenije, ki povezuje ravnatelje srednjih šol, pravi, da so evidence dodatna obveznost, ki nikomur ni všeč, vendar pa je smiselno, da to opravijo v strokovni službi, saj imajo dostop do aplikacij in tudi najbolj ažuriran pregled nad vpisom in izpisom dijakov.

Po šolah sicer to večinoma počnejo v strokovnih službah, toda ponekod so ravnatelji določili zaposlene v tajništvu ali računovodstvu, posamezne učitelje ali pa so za evidence poskrbeli sami.