Tiskane izdaje
Ljubljana – Generalna državna tožilka Barbara Brezigar včeraj ni želela komentirati izjave Društva državnih tožilcev Slovenije glede dela parlamentarne preiskovalne komisije, ki se ukvarja z razmerami na državnem tožilstvu v letih 2000–2004. Pojasnila je le, da bo varovala samostojnost in neodvisnost tožilcev pri njihovem odločanju v konkretnih zadevah, če bi se v prihodnosti izkazalo, da obstaja namen posegati vanju.
Tožilsko društvo je namreč sprejelo izjavo, v kateri poudarja, da politično obarvana javna polemika o posameznih strokovnih odločitvah tožilcev ali sodišč v konkretnih kazenskih postopkih, še toliko bolj, če niso pravnomočno končani, ne more pripomoči k učinkovitejšemu delovanju tožilstva. To lahko vodi le k zmanjšanju ugleda državnih tožilcev kot nosilcev kazenskega pregona in zmanjšanju ugleda tožilstva kot državnega organa. Lahko pomeni celo obliko političnega pritiska na tožilce in s tem tudi grožnjo nepristranskosti in neodvisnosti celotnega kazenskega pravosodja, kar pa nikakor ne more biti cilj parlamentarne preiskovalne komisije.
S tem so se v društvu odzvali na nedavne izjave predsednika preiskovalne komisije Dimitrija Kovačiča (SDS). Neposreden povod za takšen odziv so bile, kot nam je pojasnil predsednik tožilskega društva Boštjan Škrlec, Kovačičeve izjave po zaslišanju vodje koprskega okrožnega državnega tožilstva Slavka Ožbolta pred preiskovalno komisijo. Kovačič je namreč napovedal, da bo ta ravnala v skladu z zakonom in zaradi krivega pričanja zoper vodjo tožilstva – če bi se izkazalo, da je pred komisijo zavestno krivo pričal – sprožila ustrezne postopke. Zato so v društvu zaskrbljeni, da bi se utegnilo delo parlamentarne preiskovalne komisije prevesiti v analiziranje in ocenjevanje strokovnih odločitev posameznih tožilcev v konkretnih zadevah, ne pa v iskanje sistemskih pomanjkljivosti na državnem tožilstvu, kar je bil tudi namen ustanovitve omenjene komisije.
Dimitrij Kovačič je zagotovil, da bo delo komisije tudi v prihodnje potekalo v skladu s slovensko zakonodajo in v skladu z njenimi pristojnostmi. Njen poglavitni namen je ugotovitev morebitne politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij za razmere na tožilstvu.
Več si preberite v današnji tiskani izdaji Dela.
