Sobivanje velikih zveri in ljudi je velik izziv

Crni lug, Nacionalni park Risnjak – Čez dve leti, ko se bo iztekel projekt Carnivora Dinarica, bo v Krpanovem domu v Pivki deloval center za velike zveri, ki bo osrednja točka dinarsko-kraškega prostora Slovenije o velikih zvereh in sobivanju ljudi ter živali. Končana pa bo tudi raziskava o posledicah ograje na meji s Hrvaško in o njenem vplivu na živalski svet.

»Glavni cilj projekta je boljše sobivanje ljudi in velikih zveri,« v en stavek strne bistvo projekta Aleksandra Majić Skrbinšek, vodja projekta Carnivora Dinarica: čezmejno sodelovanje in ekosistemske storitve za dolgoročno ohranjanje populacij velikih zveri v severnih Dinaridih. V projektu, ki je vreden 2,3 milijona evrov in ga vodi Univerza v Ljubljani – Biotehniška fakulteta, se je združilo osem partnerjev iz Slovenije in Hrvaške, pozneje pa so se jim priključili še štirje partnerji iz obeh držav.
 

Zveri ne poznajo meja

Njihov namen je ohranitev populacij velikih zveri, torej medvedov, volkov in risov, ki se v Sloveniji ali na Hrvaškem lahko ohranijo le tako, da so del večje, to je dinarske populacije. »Zveri ne poznajo meja,« pravi Aleksandra Majić Skrbinšek, ki dodaja, da vse tri velike zveri potrebujejo velika in obsežna območja: »Habitati ob meji so najbolj kakovostni habitati za velike zveri v Sloveniji in to velja tudi za Hrvaško.«



Podatki, da je v Sloveniji 75 volkov, od 10 do 20 risov in od 800 do 900 medvedov, na Hrvaškem pa je 160 volkov, 50 risov in več kot 900 medvedov, so pomembni za posamezno državo. Strokovnjaki pa že dolgo opozarjajo, da je pri dolgoročnem ohranjanju populacij velikih zveri pomembno meddržavno sodelovanje. Ne samo strokovnjakov, ki sodelujejo že vrsto let oziroma desetletij, pravi Aleksandra Majić Skrbinšek: »Ta projekt je posebnost zato, ker vanj vključujemo ključne predstavnike obeh držav, ki upravljajo velike zveri. Pričakujemo, da bo meddržavno sodelovanje med ključnimi odločevalci pripomoglo k ohranjanju populacij velikih zveri.« In da bodo odločevalci pripravili strategijo sodelovanja.
 

Akcije z lokalnimi prebivalci

Projekt predvideva tudi konkretne akcije med lokalnim prebivalstvom, saj, kot opozarja Aleksandra Majić Skrbinšek, »je lokalno prebivalstvo tisto, ki se srečuje z velikimi zvermi, in iz teh srečevanj nastajajo problemi«. Poleg izobraževalnih akcij, kjer bodo med drugim pripravili gradivo o velikih zvereh za učitelje biologije in posebne didaktične točke po osnovnih šolah, bo posebnost ustanovitev pivškega središča za ohranjanje velikih zveri. V prostorih Krpanovega doma bodo predstavili ne samo biologijo in ekologijo medvedov, volkov in risov, ampak tudi vse dosedanje raziskave in možnosti sobivanja ljudi in velikih zveri.

»Načrtujemo, da bo center postal središče informacij o velikih zvereh in vozlišče vseh podatkov o turistični ponudbi in dobrih praksah za Slovenijo in Hrvaško,« pravi Dragica Jaksetič z občine Pivka.



V projekt pa so vključili tudi rešitve, ki so se izkazale za uspešne v drugih slovenskih raziskovalnih projektih, kot so na primer medovarni smetnjaki, ki so jih strokovnjaki v okviru projekta Life Dinalp Bear pilotno postavili na kočevsko-ribniškem območju. Z njimi bodo opremljali vasi, ki so vključene v projekt oziroma na območju Javorniki-Snežnik in Notranjski trikotnik v Sloveniji ter v delu Gorskega kotarja in v severni Liki na Hrvaškem. Po preverjenih izkušnjah projekta SloWolf pa bodo kmetom s konkretnimi primeri predstavili primerno zaščito domačih živali na območju velikih zveri, kjer so bili uspešni visoke ograje in psi. Ena od kmetij pa bo postala vzorčni primer oziroma kmetija dobrih praks.
 

Zavetišče za risje mladiče

Velika posebnost projekta s hrvaške strani meje pa je zavetišče za risje mladiče. V Nacionalni park Risnjak so lansko zimo pripeljali mladega risa, ki so ga našli blizu Novega Vinodolskega in ga niso mogli obdržati v zagrebškem živalskem vrtu. V Risnjaku – ime ima po risih – so naredili oboro in mladiča hranili ter obdržali pri življenju. Dali so mu ime Martin in ga po tem, ko so ga opremili s telemetrično ovratnico, izpustili. Po zadnjih podatkih je v Sloveniji, pravi Miljenko Gašparac, ravnatelj Nacionalnega parka Risnjak: »Zavetišče za mlade rise lahko uredimo, ker so risi na srečo vrsta, ki jo je mogoče vrniti v naravo. Z medvedi in volkovi to ni mogoče.« Aleksandra Majić Skrbinšek dodaja, da imamo od polovice do enega risjega mladiča na leto, ki bi ga lahko rešili v zavetišču in potem uspešno vrnili v naravno okolje.



S projektom Carnivora Dinarica bodo strokovnjaki iz obeh držav harmonizirali podatke o spremljanju volka in risa, s posebno raziskavo pa bodo ugotavljali vpliv, ki ga ima ograja na meji na medvede, volkove in rise. Od leta 2015, ko je bila na meji s Hrvaško postavljena ograja, ki je presekala naravne poti živali, nihče ni ugotavljal, kako ta tujek v prostoru vpliva na populacije velikih zveri. Na območju celotne meje s Hrvaško, kjer so velike zveri, bodo na različne načine, tudi s telemetričnimi ovratnicami, s katerimi bodo opremili po dva medveda, volka in risa, ugotavljali, kakšen je vpliv ograje: ali živali uporabljajo prehode in kakšna je dejanska povezanost velikih zveri z obeh bregov Kolpe.



Bistvo projekta pa je usmerjeno v ljudi, pravi Aleksandra Majić Skrbinšek: »Največji izziv pri dolgoročnem ohranjanju velikih zveri je njihovo sobivanje z ljudmi. Brez sodelovanja ljudi velikih zveri ne bomo ohranili.«