Tiskane izdaje
Bovec – Glede na slabo vreme v pravkar končani plovbni sezoni na Soči in njenih pritokih je uspeh domačih raftarjev, da so ponovili lanske rezultate. Za zdaj nepopolni podatki kažejo na najmanj 145.000 evrov prihodkov od prodaje plovbnih dovolilnic.
»Letos posebnosti res ni bilo, razen ponovno povečanih stroškov čiščenja struge,« je dogajanje na soški vodni avtocesti opisal Simon Leban, predstojnik medobčinske inšpekcijske službe občin Bovec, Kobarid, Tolmin in Kanal ob Soči, ki izvaja plovbni odlok. Če so lani dogajanje zasenčili dve utopitvi, preganjanje zaradi licenc vodnikov kanjoninga in kronična slaba volja zaradi inšpekcijskih obiskov, je bilo letos precej mirneje. »Glede na vreme je bilo še dobro,« je povedal Adis Hrovat, ki je za svoje podjetje Bovec Rafting Team pričakoval skoraj tretjino več prometa kakor v letu poprej. Toda ni zmajeval z glavo: »Sezona je bila pač povprečna, kljub temu pa solidna. Ker smo veliko delali pri promociji, smo pričakovali dober odziv, vendar je sledilo veliko odpovedi zaradi slabega vremena. Je pa bil oktober zelo dober.«
Krst za Kanjoning zvezo
Hrovat, ki je obenem v vlogi predsednika Gospodarskega interesnega združenja raftarjev Dolina Soče, meni, da je uporabnikov reke v sezoni še vedno približno 100.000, kot v preteklih letih. Tudi prodaja dovolilnic, kjer oktobrski nakupi še niso všteti, se je ustavila pri 17.200 za kajak, kanu, miniraft, raft in kanjoning, medtem ko so lani v istem času prodali 16.900 kart. Denarja se je torej nabralo za 145 tisočakov, vendar je od tega treba odšteti še davek in provizije prodajalcev.
Medtem je Kanjoning zveza Slovenije s sedežem v Bovcu izpeljala svojo krstno sezono, ki se je zaradi tečajev usposabljanja vodnikov začela precej pozno. Za zdaj so podelili skoraj 40 licenc, kar je bilo dovolj, da so sezono izpeljali normalno. »Letos nam je šla tudi inšpekcijska služba precej na roko. Licenc zaradi pomanjkanja časa sredi sezone formalno nismo izdali, zato so se za letos zadovoljili s seznamom licenciranih vodnikov. Moramo pa to seveda urediti do prihodnje sezone,« je pojasnil predsednik zveze Filip Hrovat. Dodal je, da bi morala domača podjetja usposobiti še približno deset vodnikov, s čimer bi bolj ali manj zadostili povpraševanju na trgu za vragolije po slapovih.
Manjši bi se združevali
Edino, kar v sezoni precej izstopa, je sprejetje novega odloka treh zgornjeposoških občin, ki naj bi izenačil pogoje za delo med domačini in prišleki. Poročali smo že, da bodo morali tisti, ki želijo opravljati gospodarsko dejavnost, plačati pavšal v višini 3500 evrov za raft, poleg tega bo treba dokazati še registracijo plovil, vodniki pa bodo morali imeti opravljen izpit reševalca iz divje vode. Kakor je slišati, se nekatera podjetja, tudi tuja, poigravajo z zamislijo, da bi se združevala in na ta način porazdelila stroške enotnega pavšala, tistim z manjšo floto raftov pa da se bo bolj izplačal nakup enodnevnih dovolilnic po 50 evrov. Posoški raftarji opozarjajo, da je delovanje odloka odvisno predvsem od nadzora. Toda Leban opozarja, da število nadzornikov ni največji problem: »Težava so zelo omejena pooblastila takšnih (začasnih, op. p.) nadzornikov, saj sme zgolj opozoriti na dovolilnico. Po naši zakonodaji lahko kaznuje le pooblaščena uradna oseba. V našem primeru redar, ki mora sam osebno ugotoviti prekršek. Ker gre za sezonsko povečano potrebo, pa je težava, da mora biti redar zaposlen za nedoločen čas, zanj pa veljajo predpisi za javne uslužbence. Glede na to pričakujem, da bomo tudi v prihodnje nadzor izvajali s sedanjimi redarji s tem, da bo poleti poudarek na nadzoru na Soči. Upam pa na vsaj dva nadzornika informatorja, ki bosta navzoča v konicah, koncih tedna in praznikih.«
