Socialna zbornica: najmanj 100.000 novih revnih

Kriza in zakonodaja bosta na rob dostojnega preživetja pahnili še več ljudi. 

Objavljeno
04. oktober 2012 21.22
Posodobljeno
05. oktober 2012 06.00
Barbara Hočevar, notranja politika
Barbara Hočevar, notranja politika

Ljubljana – Stopnja brezposelnosti raste, veliko tistih, ki imajo zaposlitev, plače ne dobivajo redno ali pa je ta mizerna, socialna zakonodaja, ki je začela veljati januarja, je dodobra prevetrila prejemnike transferjev, zakon za uravnoteženje javnih financ pa je številne med njimi še oklestil. Revščina narašča, opozarjajo na Socialni zbornici Slovenije.

»Gospodarska in socialna kriza kaže, da revščina in socialna izključenost ogroža okoli 115 milijonov ljudi v EU. Leta 2011 je v Sloveniji 386.000 ljudi živelo v tveganju revščine, stanje pa se samo še poslabšuje. S socialnimi transferji in storitvami sektor socialnega varstva pokriva vsa področja in praktično že vsakega drugega Slovenca,« je generalni sekretar Socialne zbornice Slovenije dr. Bojan Regvar opozoril na včerajšnjem Socialnem klubu, ki so ga naslovili Socialna država in varčevalni ukrepi.

Na njem so sodelovali predstavniki različnih organizacij socialnega varstva – od centrov za socialno delo do upokojenskih zavodov, varstveno delovnih centrov in organizacij invalidskega varstva. Zaostrene razmere zaznavajo tako pri svojem poslovanju kot pri stiku s svojimi uporabniki.

Po podatkih iz Raziskovanja o dohodkih in življenjskih pogojih (SILC), ki jih je objavil Statistični urad RS (SURS), je bila stopnja tveganja revščine lani 13,6-odstotna, kar pomeni približno 273.000 ljudi. V največjem pomanjkanju so živeli v gospodinjstvih brez delovno aktivnih članov, še posebno tista z vzdrževanimi otroki, ter ljudje, ki so živeli sami, in enostarševske družine.

Meja revščine 600 evrov

»Na takšnih srečanjih sprašujemo vlado, ali se bo upala podpisati pod sto tisoč novih revnih in ali se bo odzvala, kot je primerno za državo v krizi,« je bil kritičen Regvar.

Člani socialne zbornice so namreč prepričani, da obstaja realna možnost, da se bo letos, prihodnje leto in po napovedih Umarja tudi v letu 2014 revščina še povečevala.

»Do kdaj bo še šlo? Ključni problem socialnega varstva je zdaj sprememba pokojninske zakonodaje – 232. člen zakona se dotika 170.000 ljudi. Zdaj je vprašanje, ali bodo izločili vse in koliko med njimi jih bo končalo pod mejo revščine. Ta zdaj znaša približno 600 evrov na mesec za posameznika, povprečna pokojnina pa je okoli 610 evrov,« je opozoril Regvar.

Poleg slabih gospodarskih razmer člani socialne zbornice za stiske ljudi krivijo tudi ravnanje države, saj je po njihovem mnenju zakonodaja nerazumljiva, pogosto v nelogičnih povezavah s preteklimi zakoni in s finančnimi ukrepi. Kot prvega od napačnih predpisov navajajo zakon o usklajevanju javnih transferjev, v katerem so se bistveno spremenili kriteriji za dodelitev: po njihovi oceni so se transferji zmanjšali več kot sto tisoč ljudem, resno prizadetih pa jih je več deset tisoč, ki so izgubili zanje pomemben del prihodkov.

»Leta 2008 je bila stopnja revščine 11,6 odstotka, lani že 13,6 odstotka. Vemo, da enoodstotno povečanje revščine ali brezposelnosti prinaša praktično pet odstotkov več patologije: samomorov, nasilja v družini, kaznivih dejanj. Varne hiše in krizni centri za duševno zdravje so povsem polni,« je strnil sekretar socialne zbornice. Brez socialnih transferjev bi se, tako SURS, stopnja tveganja revščine skoraj podvojila na 24,2 odstotka, pri starejših od 64 let pa bi znašala kar 32,7 odstotka.