Tiskane izdaje
Ljubljana – Socialni partnerji so podpisali dogovor glede tako imenovane male reforme trga dela. Dva od predlaganih zakonov enotno podpirajo in ju je včeraj tudi že sprejela vlada, o tretjem, zlasti za sindikate najbolj spornem, pa naj bi se zedinili do 27. junija.
Natančno en teden po objavi propada pogajanj so predstavniki vlade, sedmih sindikalnih central in petih delodajalskih organizacij le prišli do kompromisa, da v luči iskanja dobrih rešitev za slovenski trg dela in v podporo socialnemu dialogu, podpišejo sporazum.
Z njim so podprli zakona o inšpekciji dela in o urejanju trga dela, pri zakonu o delovnih razmerjih pa so se zavezali, da bodo do 27. junija našli skupne rešitve glede sporazumne prekinitve delovnega razmerja z nadomestilom. Slednji tako še vedno ostaja točka, kjer bo še treba najti skupni jezik, a je očitno na sindikalni strani pripravljenost, da se o njej pogovarjajo. Doslej so namreč to možnost odločno zavračali.
Vlada je včeraj tudi pohitela s potrditvijo prvih dveh v socialnem dialogu usklajenih zakonov. »To je pomemben korak za socialni dialog, saj se dolgo nismo premaknili iz mrtve točke. Zagovarjam, da moramo rešitve iskati skupaj. Enostranske rešitve so všečne, niso pa tiste, ki državo vodijo naprej,« je izjavila ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anja Kopač Mrak.
Po njenih besedah predlog novele zakona o inšpekciji dela rešuje predvsem dva pomembna problema, in sicer vprašanje prekarnosti in pristojnost inšpekcije ob neizplačilu plač. Po novem se pooblastila inšpektorjem širijo tako, da lahko v primeru, ko ugotovi, da delavec opravlja delo na temelju pogodbe civilnega prava, obstajajo pa elementi delovnega razmerja, delodajalcu izda odločbo, da mora v roku treh dni ponuditi ustrezno pogodbo o delu glede na ugotovljeno stanje. Če tega ne stori, so predvidene sankcije.
S tem ukrepom želijo, po zagotovilih ministrice, preprečiti nelegalne uporabe atipičnih oblik dela. Delavec pa bo imel pravno varstvo tako v primeru, da mu delodajalec ne bo izročil predloga pogodbe o zaposlitvi kot če predlog ne bo ustrezen.
Prepoved zaradi plač
Pristojnost inšpekcije se širi tudi v primerih, ko delodajalci ne bodo izplačevali plač, kar je od leta 2009 ena najpogostejših kršitev, ki jih zaznavajo. Inšpektor bo imel možnost, da lahko z odločbo prepove opravljanje dela do odprave nepravilnosti, če ugotovi, da delodajalec dvakrat v obdobju enega leta ni izplačal plače v skladu z določbami o plačilnem dnevu.
Z novo dikcijo so se strinjali tudi pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije, kjer so sicer prav zaradi tega člena zapustili pogajanja. Za njih je sprejemljivo, da je določeno, da inšpektor ne bo mogel prepovedati opravljanja dejavnosti, če delodajalec ne bo izplačal plač pravočasno zaradi plačilne nediscipline ali višje sile ter da je prepoved dela skrajni ukrep, ki ga lahko inšpektor uporabi le, ko so izčrpane že vse druge možnosti.
Vlada je potrdila tudi zakon o urejanju trga dela. »Ta je morda še pomembnejši, saj se soočamo s pomanjkanjem delovne sile in neaktivnimi brezposelnimi, ki jih bomo poskušali čim prej aktivirati. Že v odpovednem roku je zdaj dolžnost, da se delavec prijavi na zavod za zaposlovanje in se takoj začnejo aktivnosti za iskanje nove zaposlitve,« je pojasnila ministrica.
Drugi pomemben ukrep je, da bodo imele osebe z nizko in srednješolsko stopnjo izobrazbe (z izjemo deficitarnih poklicev) možnost, da po izgubi službe ob hitri ponovni zaposlitvi poleg plače prejemajo še 20 odstotkov denarnega nadomestila, največ do 12 mesecev. »S tem spodbujamo ljudi, da se zaposlijo in naslavljamo vprašanje minimalne plače,« je pojasnila Anja Kopač Mrak. Pri nekaterih z nizko stopnjo izobrazbe je namreč razlika med plačo in denarnim nadomestilom za brezposelnost tako majhna, da se, kljub možnosti, ne odločajo za zaposlitev. Po novem bodo, kot je priporočal tudi OECD, sankcije za kršitve obveznosti aktivnega iskanja zaposlitve postopnejše – da se ob prvi kršitvi le zniža znesek nadomestila za 30 odstotkov, šele ob drugi pa posameznik izgubi pravico do njega.
Še en trd oreh
S podpisom dogovora se je vlada zavezala, da njeni poslanci ne bodo podrli v parlamentarni postopek že vloženih zakonov Združene levice o inšpekciji dela in o minimalni plači. Prvega, ki je precej bolj neizprosen do delodajalcev, kakor je vladni, so že včeraj obravnavali na pristojnem matičnem odboru. Vsi skupaj pa so se zavezali, da bodo tvorno sodelovali pri iskanju rešitev in se v tem času vzdržali enostranskih potez.
Za zdaj še ni jasno, kdaj se bodo nadaljevali pogovori o odprtem vprašanju pri zakonu o delovnih razmerjih, ki se je pokazal kot tisti, kjer so strani najbolj na nasprotnih bregovih.
