Socialni partnerji obtičali pri usklajevanju plač

Ljubljana - Socialni partnerji so na današnjih usklajevanjih novega socialnega sporazuma znova obtičali pri usklajevanju plač. A razdelilo jih ni vprašanje, produktivnost da ali ne - plače se že zdaj usklajujejo s produktivnostjo, poudarjajo delodajalci -, temveč terminologija. Vlada predlaga, da bi se plače usklajevale z gibanjem inflacije in produktivnostjo, kar so podprli sindikati, delodajalci pa ne. Ti so predlagali usklajevanje plač s trendom produktivnosti. "Teksta nismo uspeli uskladiti predvsem zato, ker sindikalni strani ne moremo razložiti, da je gibanje produktivnosti na ravni države po enotni formuli za nas nesprejemljivo," je po pogajanjih povedal Jože Smole z Gospodarske zbornice Slovenije (GZS).

"Jasno smo se opredelili do prvotnega predloga vlade, ki je govoril, da je rast plač skladna z inflacijo in trendom produktivnosti," je spomnil Smole. "V zadnjih šestih, sedmih letih vidimo, da so bile plače zmeraj višje kot inflacija. Razlika pa pomeni produktivnost," je dejal Smole in opozoril, da rast plač v preteklosti ni zaostajala za odstotno točko za rastjo produktivnosti, kot je to predvideval prejšnji socialni sporazum.

Na GZS nasprotujejo avtomatičnemu usklajevanju plač z gibanjem produktivnosti kot predlagajo sindikati in vlada. Kot pojasnjujejo, to pomeni, da bi rast plač celo presegala rast produktivnosti. "Po podatkih iz letnih poročil družb, ki kažejo dejansko sliko v gospodarstvu, je bila stopnja realne rasti plač z 2,5 odstotka v letu 2005 celo višja kot rast produktivnosti - to je dodane vrednosti na zaposlenega (1,1 odstotka)," navajajo v GZS.

Generalni sekretar Združenja delodajalcev obrtnih dejavnosti Slovenije GIZ Igor Antauer je povedal, da zdaj zapisana opredelitev, inflacija in produktivnost, pomeni seštevek. "Stari socialni sporazum je govoril o zaostajanju rasti plač za produktivnostjo za odstotno točko. Zdaj pa, da se bo ta zaostanek počasi zmanjševal. To je v redu. Ampak, če je plus, bomo prišli do situacije seštevkov," je opozoril Antauer.

Delodajalci nasprotujejo tudi upoštevanju produktivnosti na panožni ravni, saj so nekatera podjetja znotraj panog v bistveno slabšem položaju kot ostala. Upošteva naj se produktivnost na ravni podjetij in ne povprečna produktivnost, pozivajo.

Sindikati temu nasprotujejo, češ da to pomeni odpravo standarda upoštevanja produktivnosti na panožni ravni, ki velja v večini evropskih držav. Se pa sindikati strinjajo, da je treba znotraj panog upoštevati različno produktivnost podjetij in najti rešitev.

Pogajalci tako danes niso uspeli uskladiti niti splošne opredelitve, je dejal predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušan Semolič. "Nimamo ambicije, da bi za to pogajalsko mizo prevzemali funkcije in pristojnosti kolegov na panožni ravni," je poudaril Semolič in dejal, da je treba sprejeti splošno formulo usklajevanja plač. "Koliko, sploh ni potrebe določiti," je dejal.

Vodja ožje vladne pogajalske skupine Dušan Krajnik je pojasnil, da razlike v praksi, ali bi bilo zapisano gibanje ali pa trend, ne bi bilo. "Imam občutek, da smo pri tem poglavju šli navzkriž samo zato, da vzpostavimo kakšne druge mehanizme pogovorov pri kolektivnih pogodbah za posamezno dejavnost, ki se bodo začeli letos odvijati," je ocenil.