izseljenci | Danilo Türk

Sodelovanje z izseljenci je še v prehodni fazi

Po besedah Danila Türka je sodelovanje slovenske države z izseljenci v fazi tranzicije. Novost letošnjega srečanja je bil sicer etno festival z nastopi kulturnih skupin izseljencev, priseljencev in zamejcev.

Objavljeno
04. julij 2009 22.50
Sodelovanje z izseljenci je še v prehodni fazi
Odpri galerijo
Uredništvo
Nova Gorica - »Živimo v času globalizacije in interneta. To nam daje veliko novih možnosti. Bolj moramo sodelovati. Verjamem, da je med slovenskimi izseljenci veliko ljudi, ki so strokovno usposobljeni in ki lahko pripomorejo k razvoju znanstvene podlage za naš nadaljnji napredek. Po drugi strani se tudi slovensko domoljubje lahko razvija ob dobrem poznavanju stvarnosti Slovencev po svetu. To niso več klasični izseljenci, so ljudje pete, šeste generacije, in med njimi je mnogo takih, ki Slovenijo dojemajo kot zanimivo deželo,« je na včerajšnjem, že 53. tradicionalnem srečanju izseljencev poudaril predsednik države dr. Danilo Türk.

 

Po besedah Danila Türka je sodelovanje slovenske države z izseljenci v fazi tranzicije. »Na svojih srečanjih v tujini večkrat spoznavam strokovnjake, s katerimi bi se bilo vredno povezovati - ne samo kot s Slovenci, ampak z ljudmi, ki delajo na zanimivih, obetavnih področjih. Razvoj Slovenije mora biti globalno zanimiv. Imamo partnerje med rojaki in njihovimi potomci, ki lahko pri tem sodelujejo,« je prepričan.

 

V svojem pozdravnem nagovoru udeležencem srečanja je sicer še poudaril, »da je bilo rojstvo slovenske države 25. junija 1991 največja prelomnica v naši zgodovini, to pa je tudi praznik, ki povezuje vse Slovence po svetu«. Spomnil je, da so se številni izseljenci aktivno vključili v tedanje dogajanje. Pomagali so pri vzpostavljanju dragocenih stikov v državah njihovega bivanja, nekateri pa so ponudili tudi materialno in finančno pomoč. »Tega nismo pozabili, to cenimo še danes,« je dejal. Türk se je v gradu Kromberk popoldne udeležil odprtja razstave Skriti obrazi Aleksandrije - šolske sestre in aleksandrinke.

 

Letošnje srečanje izseljencev (v istem kraju ga lahko organizirajo največ dvakrat, lani in letos pa ga je gostila Nova Gorica) je bilo zasnovano nekoliko drugače kot prejšnja leta. Po besedah Sergija Pelhana, predsednika Slovenske izseljenske matice, so se organizatorji odločili predstaviti povezovanje kulturnih društev na Goriškem z društvi slovenskih izseljencev po svetu, srečanje pa so tudi strokovno poglobili. Tako so predstavili kulturno dediščino izseljenstva in najpomembnejši poudarek namenili prav aleksandrinkam. To so bile varuške, kuharice, spremljevalke in celo dojilje, ki so konec 19. in v začetku 20. stoletja zapuščale svoje domove in družine na Goriškem in v Vipavski dolini, da bi kruh služile pri premožnih evropskih aristokratskih družinah v Aleksandriji in Kairu. Tako so včeraj v Novi Gorici premierno prikazali film Aleksandrinke, ki je nastal v produkciji TV Vi-tel, sledila pa je strokovna razprava o novejših prizadevanjih in raziskovanju za ohranitev njihove kulturne dediščine.

 

Novost letošnjega srečanja je bil etno festival z nastopi kulturnih skupin izseljencev, priseljencev in zamejcev.

 

Iz tiskane izdaje NeDela