Tiskane izdaje
Družinski zakonik, ki ga je državni zbor sprejel marca 2017, je s centrov za socialno delo na sodišča prenesel pristojnosti odločanja o odvzemih otrok, rejništvih, posvojitvah, namestitvah mladoletnikov v zavode. Okrožna sodišča so dobila dve leti časa, da se prilagodijo in pripravijo na nove naloge, in to obdobje se izteka aprila, delovna skupina za implementacijo zakonika, ki jo vodi vrhovna sodnica dr. Mateja Končina Peternel, pa ugotavlja, da je še kar nekaj tveganj pred začetkom dela po novih predpisih.
Nemogoče je predvideti, kakšen bo pripad dodatnih zadev na sodišča, predvsem zato, ker se uvajajo tudi novi instituti, ki jih slovenski sistem družinskega prava doslej ni poznal, denimo ukrep omejitve starševske skrbi in enajst različnih začasnih odredb, ki jih sodišče lahko izreče za zaščito otroka.
Na vseh 11 okrožnih sodiščih po državi so razpisali sedem novih sodniških mest in 36 delovnih mest za dodatno sodno osebje. Posebno na večjih sodiščih bodo dobili dodatne sodnike, manjše pa bodo okrepili s strokovnimi sodelavci. »Spremljali bomo gibanje zadev, če bodo nastale večje obremenitve, se bomo odzvali s kadrovskimi okrepitvami,« napoveduje dr. Mateja Končina Peternel.
Za to, da bodo sodišča »spravila v življenje« družinski zakonik potrebujejo procesni zakon, ki bo urejal postopke v teh zadevah – to je novela zakona o nepravdnem postopku. Zakaj prav nepravdni postopek? Ker je bolj neformalen, predvideva več udeležencev, torej ne samo dva, ampak vse, ki bi bili z določenim ukrepom prizadeti, sodniku daje večja preiskovalna pooblastila. Nerodno pa je, da je novela zakona o nepravdnem postopku še v državnem zboru. Predvidoma danes jo bo obravnaval odbor za pravosodje, sprejeli pa naj bi jo na marčni plenarni seji, torej slab mesec pred začetkom uporabe.
Vroča linija s CSD
Do zdaj so vzpostavili varno elektronsko vročanje med centri za socialno delo in sodišči, saj pričakujejo, da bo med institucijami potrebne veliko več komunikacije kot do zdaj. Na sodiščih so tudi že organizirali vse potrebno za to, da bodo delovale dežurne službe za nujne primere in protokole ravnanja, pričakujejo pa, da se bodo na centrih za socialno delo prilagodili urnike, saj se je že doslej večkrat pokazalo za slabost, da so uradne ure popoldne le ob sredah.
Eden od že zdaj akutnih problemov se utegne od aprila pokazati kot še večji – zaradi pomanjkanja sodnih izvedencev psihološke, pediatrične in pedopsihiatrične stroke so se že postopki zavlekli tudi za več kot eno leto, po novem pa bo zadev, kjer bodo potrebovali njihova mnenja, še več. V imeniku sodnih izvedencev je zdaj 21 kliničnih psihologov, samo 11 pa jih dejansko sprejema spise. Čeprav se o tem, da ni dovolj izvedencev, pogovarjamo že več let in so vmes na ministrstvu za pravosodje na različne načine poskušali pridobiti nove, je rezultat, da jih je danes celo še manj. Kliničnih psihologov je premalo, tudi za obravnavo otrok s težavami, plačilo specializacij pa se zdi eden ključnih vzrokov za takšno stanje.
Na vrhovnem sodišču opozarjajo še, da niso zagotovljene kapacitete za namestitev otrok s čustvenimi in vedenjskimi težavami, po besedah dr. Mateje Končina Peternel pa bi potrebovali tudi specializirane izvršitelje, saj je prisilna izvršba, ki je sicer skrajni ukrep, za otroka grozna izkušnja in je nujno, da ima človek, ki jo izvede, ustrezno znanje za varovanje njegovih interesov in da se prizadetost omili.
