Sodišča so odlogu izvršbe že zdaj zelo nenaklonjena

O rešitvah, ki jih uvaja novela zakona o izvršbi in zavarovanju, smo se pogovarjali z odvetnikom Jožefom Klavdijem Novakom iz Odvetniške družbe Čeferin, ki je Zorana Vaskrsića v tožbi proti Sloveniji zastopal pred Evropskim sodiščem za človekove pravice (ESČP).

Ali je novela zadostna garancija, da se primer Vaskrsić ne bo več ponovil?

Novela vnaša določene novosti pri odlogu izvršbe. Nova ureditev naj bi načeloma pomenila, da se primer Vaskrsić ne bi mogel več ponoviti. Ker pa odvetniki iz izkušenj vemo, da sodišče predlogu za odlog izvršbe skorajda nikoli ne ugodi, sem skeptičen tudi do nove ureditve. Dolžniki bodo predloge za odlog zagotovo vlagali, menim pa, da jim bodo sodišča redko, kot do zdaj, ugodila. Prav tako sem skeptičen do odloga izvršbe po uradni dolžnosti, ker sodišča načeloma dajejo prednost hitrosti postopka in učinkovitosti izvršbe. Kaj se bo dejansko dogajalo, bo pokazala praksa.

Ena od temeljnih kritik novele je, da je šestmesečni rok odloga izvršbe prekratek. Se strinjate?

Soglašam, da je šestmesečni rok kratek in da v praksi dolžnik v tem času težko zbere denar, da dolg poplača. Bolj smiselno bi bilo, da bi bil določen na primer maksimalni rok dve leti in da sodišče presoja vsako zadevo posebej. Torej odloča o utemeljenosti odloga od primera do primera, seveda z določeno mero restriktivnosti, da dolžniki tega ne bodo zlorabljali.

V noveli je varovalka, da lahko sodišče v posebnih okoliščinah odloži izvršbo. Je ta varovalka zadostna?

Novela določa, da če so izpolnjeni pogoji za odlog izvršbe na dolžnikov dom in dodatno obstojajo posebne okoliščine, zaradi katerih bi bilo nadaljevanje izvršbe na nepremičnino očitno nesorazmerno glede na poseben položaj dolžnika, pri čemer sodišče upošteva tudi položaj in posledice, ki zaradi odložitve izvršbe lahko nastanejo upniku, lahko sodišče odloži izvršbo na nepremičnino za primeren čas ne glede na omejitve. Če posebne okoliščine ne izhajajo iz obrazloženega mnenja centra za socialno delo, jih mora sodišču izkazati dolžnik.

Takšna rešitev je neposredna posledica odločitve evropskega sodišča?

Da, saj napotuje sodišče na tehtanje nasprotnih interesov upnika, ki zasleduje (hitro) poplačilo svoje terjatve, in interesov dolžnika, ki želi odložiti izvršbo na nepremičnino (svoj dom) z namero, da bo dolg poplačal z drugim sredstvom. To sodišče v praksi skoraj vedno, z redkimi izjemami, pretehta v korist upnika, zaradi česar sem skeptičen, ali bo ta določba v praksi zaživela in preprečila bodoče primere Vaskrsić.

Zakaj mislite, da jih ne bi?

To tehtanje nasprotnih pravic – ustavnopravno varovane lastnine dolžnika in pravic upnika, da je izvršba učinkovita – bi namreč izvršilna sodišča na podlagi že dosedanjih določb ustave brez zadnje novele zakona o izvršbi in zavarovanju lahko opravila, pa ga v praksi niso ali pa silno redko.

Ali v noveli pogrešate kakšno rešitev, ki bi jo moral zakonodajalec ob aktualnih problemih izvršbe ponuditi, pa je ni?

Menim, da rešitev ni v stalnem spreminjanju zakonodaje, pač pa v ustavnopravno skladni razlagi obstoječih predpisov, ki ne potrebujejo stalnih sprememb. Več se pričakuje tudi od sodne prakse, ki mora biti bolj življenjska in mora tudi pri odlogu izvršbe upoštevati okoliščine konkretnega primera, ne pa, da v vseh zadevah odloča enako, brez upoštevanja konkretnih posebnosti.