Sodišča zanemarila denarne kazni?

Ali so prenatrpani slovenski zapori tudi posledica drugačne kaznovalne politike v državi? Zagotovo. Čeprav po številu zaprtih oseb na število prebivalcev ne sodimo v sam evropski vrh, je že nekaj časa znano, da so slovenski zapori prezasedeni.

Objavljeno
24. avgust 2009 12.26
Majda Vukelić
Majda Vukelić
Ljubljana - Ali so prenatrpani slovenski zapori tudi posledica drugačne kaznovalne politike v državi? Zagotovo. Čeprav po številu zaprtih oseb na število prebivalcev (75 zaprtih na 100.000 prebivalcev) ne sodimo v sam evropski vrh, je že nekaj časa znano, da so slovenski zapori prezasedeni. Njihova zasedenost je v povprečju 130-odstotna, največji zapor v državi na Dobu je zaseden več kot 200-odstotno. Tudi zato, ker je pred petnajstimi leti 30 odstotkov izrečenih kazni bilo denarnih, danes pa je ta številka skorajda zanemarljiva, saj predstavlja le tri odstotke?

Odgovora na vprašanje, zakaj je tako, na pravosodnem ministrstvu še nimajo, zato nameravajo, kot nam je pojasnil Aleš Zalar, »opraviti raziskavo o tem, kje so razlogi za takšno stanje, in poiskati odgovor na vprašanje, kaj lahko stori pravosodna politika, da bi se obseg izrečenih denarnih kazni bistveno povečal«. Tudi v primerjavi z drugimi državami smo se po izrečenih denarnih kaznih znašli nekje na dnu, kar morebiti ustvarja vtis, da postajamo vse bolj represivna država.

 

Drugo težavo predstavlja uklonilni zapor, ki ga lahko sodišča izrečejo za storjene prekrške. Problem je v tem, pravi pravosodni minister, »da v primeru, ko kdo za storjeni prekršek ne plača denarne kazni, ni predvidena njena izterjava, ampak kar takoj grožnja z uklonilnim zaporom. Če pa kdo stori kaznivo dejanje, ki je hujši delikt od prekrška, pa mu je izrečena denarna kazen, pa te ne plača, najprej sledi izterjava in šele potem, če ne pride do poplačila denarne kazni, se ta obsojencu spremeni v zaporno kazen.« Drži pa, kot priznava Zalar, da uklonilni zapor deluje kot zelo učinkovita grožnja. V več kot 90 odstotkih primerov storilec denarno kazen za prekršek plača tisti hip, ko mu grozi uklonilni zapor. Zato ima ta tako pozitivne kot negativne učinke. »Poseben problem pa predstavlja dejstvo, da so tisti, ki pristanejo v uklonilnem zaporu, po izkušnjah ljudje z družbenega obrobja, pogosto odvisni od alkohola in drog, zato imajo zaposleni v zaporih z njimi veliko več težav kot s siceršnjimi obsojenci,« pojasnjuje minister.

 

Zaradi vseh teh problemov bo vprašanje uklonilnega zapora predloženo svetu za kaznovalno pravo, ki deluje pri ministrstvu za pravosodje.

 

Novi kazenski zakonik sodnikom omogoča tudi izrekanje alternativnih kazni, vendar njihova uporaba ni zaživela. V poštev za to bi prišle vse kazni do treh mesecev zapora, namesto njih bi obsojenci opravljali družbeno koristno delo. Lani je takšno delo opravljalo le devet obsojencev.

 

Iz ponedeljkove tiskane izdaje Dela