Sodišče mora zagotoviti slepim prepis v Braillovo pisavo

Ljubljana - Znani fotograf Evgen Bavčar, ki ga zastopa odvetnik Jože Hribernik, je na ustavnem sodišču dosegel pomembno odločitev glede pravice slepih do uporabe Braillove pisave v pravdnih postopkih na sodišču. Ustavno sodišče je presodilo, da je zakon o pravdnem postopku v neskladju z ustavo, ker ne ureja pravice slepih in slabovidnih, ki bi imeli dostop do sodnih pisanj ter pisnih vlog strank in drugih udeležencev v postopku v zanje zaznavni obliki. Državni zbor mora ugotovljeno neskladje odpraviti v enem letu po objavi te odločbe. Do takrat mora sodišče slepemu in slabovidnemu na njegovo zahtevo zagotoviti dostop do sodnih pisanj ter do pisnih vlog udeležencev v postopku v zanj zaznavni obliki. Stroške prepisov plača sodišče.

Postopek za oceno ustavnosti 102. člena zakona o pravdnem postopku, ki udeležencem daje pravico, da v postopku na sodišču uporabljajo svoj jezik, se je začel na pobudo Evgena Bavčarja, slovenskega Parižana, fotografa, filozofa in esejista. Kot je zapisal, je slep od dvanajstega leta, zato je v pravdnem postopku, v katerem ga toži produkcijska hiša Casablanca film, zahteval, da mu tožbo in druga pisanja iz pravdnega spisa dostavijo v Braillovi pisavi. Sodišče je predlog zavrnilo, ker v zakonu o pravdnem postopku za to ni našlo podlage. Bavčarjeve očitke o neenakopravnem položaju v postopku je zavrnilo, češ da ima pooblaščenca, ki ga zastopa, in ga obvestilo, da lahko sam založi predujem za prepis listin v Braillovo pisavo. Po Bavčarjevem mnenju to dokazuje, da so slepi v pravdnem postopku posredno diskriminirani.

Okrnjena pravica do poštenega sojenja

Ustavno sodišče je njegovo pobudo obravnavalo absolutno prednostno. Ugotovilo je, da zakonska ureditev pravdnega postopka, ki slepim ne zagotavlja posebnih pravic, temveč jih kljub temu, da gre za objektivno zapostavljeno družbeno skupino, obravnava enako kot druge udeležence v postopku, posega v njihovo pravico do nediskriminacijskega obravnavanja. To je pomembna ovira, ki jim bistveno otežuje njihove pravice do poštenega obravnavanja. Zato bo moral zakonodajalec, da bo zadostil ustavnim in konvencijskim zahtevam po enakopravni obravnavi slepih in slabovidnih v pravdnem postopku, ustrezno urediti njihovo pravico do dostopa do listinskega gradiva v postopku v zanje zaznavni obliki, je odločilo ustavno sodišče.

Najti enotno zakonsko rešitev

Pri tem je z vidika pravice slepih do osebnega dostojanstva bistveno, da v okviru razumnih možnosti sami izberejo, kako se želijo seznaniti z vsebino pisanj (zapis v Braillovi pisavi, elektronska oblika zapisa, branje s pomočjo tretjih oseb ...). Možnost enakopravnega sodelovanja v postopku ne glede na slepoto je namreč odvisna od individualnih sposobnosti posameznika.

Ustavno sodišče še opozarja, da bi bilo treba razmisliti o oblikovanju enotne zakonske rešitve za vse sodne postopke oziroma tudi za druge postopke pred državnimi organi, organi lokalne samouprave, izvajalci javnih pooblastil oziroma izvajalci javnih služb, v katerih se odloča o posameznikovih pravicah, obveznostih ali pravnih interesih, kot je bila na primer že sprejeta za gluhe osebe.

Čeprav je ustavno sodišče ugotovilo ustavno neskladje zakona o pravdnem postopku, opozarja, da to ne pomeni, da zakonodajalec ne bi smel neskladja urediti v posebnem zakonu, kakršen je bil sprejet za gluhe osebe, ali v katerem drugem zakonu, denimo, zakonu o izenačevanju možnosti invalidov ali zakonu o sodiščih.

Iz torkove tiskane izdaje Dela!