SENOVO – Zgodba samostojnega podjetnika Ferdinanda Božičnika s Titove 71 na Senovem je za poosamosvojitveno slovensko družbo žal bolj značilnost kot izjemna. Zaslovel je z obdelavo in s predelavo lesa ter proizvodnjo izdelkov iz lesa, plute, slame in protja. Pred devetimi leti je gospodarski časnik Božičnika navajal kot zglednega, ker je z visoko kakovostjo in nizko ceno prepričal nemškega strateškega partnerja o ustanovitvi jointventure podjetja za izdelavo furniranih polizdelkov.
Dražba spet novembra
Božičniku se je očitno tako hudo zalomilo, da se je moral januarja 2009 soočiti s stečajem: »Okrožno sodišče v Krškem je po okrožni sodnici Pavlini Čepin v postopku prisilne poravnave nad dolžnikom Mizarstvo Božičnik sklenilo, da se postopek prisilne poravnave zavrže. Nad dolžnikom se začne stečajni postopek, za stečajnega upravitelja pa se imenuje Tomaž Kos.« Zadnjim 30 delavcem je Božičnik ob slovesu obljubil, da jih bo vsaj 20 dobilo delo v njegovi stari delavnici. Poskusi ohranitve mizarstva so šli po gobe, v stečaju je namreč že prej končalo tudi Božičnikovo podjetje Profut B+M, d. o. o., z enako dejavnostjo na istem naslovu.
Za njegove upnike bi bilo dobro, če bi bile uspešne vsaj javne prodaje Božičnikovih premičnin in nepremičnin na dražbah, pa niso bile. Naslednja je razpisana za 14. november. Ker pa na dražbi poleg stanovanjske hiše z dvoriščem, ki ima urejene dokumente, prodajajo tudi poslovno-proizvodno dvorano, ki je deloma črna gradnja, sosedje vidijo v tem potrditev, da naš pravni sistem očitno uporablja dvojna merila. Prodajati črno gradnjo je nezakonito, a zakaj to ne velja za Božičnikovo? Drugo zanko pa sosedje slutijo v tem, da je Ferdinand lastnik polovice navedenih nepremičnin, lastnica druge polovice je njegova žena, ki pa ima svojo zaposlitev in ni vpletena v moževe stečajne postopke. Iz prakse je znano, da stavbe v takem solastništvu zakoncev na dražbah težko najdejo kupca. Zato se prodajna cena nepremičnine niža, dokler ne postane simbolična – takrat pa se za odkup priglasi nekdo od sorodnikov propadlega podjetnika. Sosedje tak scenarij pričakujejo tudi za Ferdinandovo polovico nepremičnine. Za majhen denar jo bo kupil nekdo od sorodnikov, nemara prav tistih, ki se tudi ukvarjajo z mizarskimi izdelki. Groza jih je že samo ob pomisli, da bo potem na Titovi 71 spet tako, kot je bilo še nedolgo tega.
VEČ V TISKANI IZDAJI SLOVENSKIH NOVIC: Občina pa nič