Tiskane izdaje
Ljubljana – Ustavno sodišče je odločilo, da je poimenovanje ceste po Josipu Brozu Titu protiustavno, saj krši načelo spoštovanja človekovega dostojanstva. Mestni svetniki v Ljubljani so leta 2009 namreč sprejeli odlok, s katerim so del Štajerske ceste od krožišča pri Plečnikovih Žalah in na novo načrtovano severno vpadnico do krožišča pri Tomačevem poimenovali v Titovo cesto.
Spomnimo, da je predlog takrat zagovarjal pokojni pisatelj in mestni svetnik Peter Božič. Odločitev je povzročila ogorčenje dela prebivalstva, Mlada Slovenija pa je vložila pobudo za ustavno presojo odloka, saj so menili, da je žrtvam komunističnega režima, ki ga pooseblja Tito, s tem kršena pravica do osebnega dostojanstva.
Poleg tega odločitev spodbuja k neenakopravnosti in nestrpnosti ter nasilju in vojni. Nasprotno pa je mestna občina odločitev utemeljevala, da je cesto poimenovala po pomembni zgodovinski osebnosti, ki je bila na čelu vojske, ki je osvobodila ozemlje današnje države Slovenije. Ustavno sodišče v odločbi navaja, da pri presoji ni ugotavljalo niti zgodovinskih dejstev in okoliščin niti konkretnih ravnanj Josipa Broza Tita, ampak njeno skladnost z vrednotami, na katerih temelji ustava.
Poimenovanje ceste po Josipu Brozu Titu se ni ohranilo iz prejšnje ureditve in bi tako bilo zdaj del zgodovine (kot na Jesenicah, v Logatcu, Mariboru, Radencih, Postojni, Radečah in Brestanici, trgi pa se imenujejo v Kopru, Postojni, Velenju, Tolminu in Ilirski Bistrici). Odločitev so mestni svetniki sprejeli leta 2009, osemnajst let po osamosvojitvi in vzpostavitvi ustavnega reda, ki temelji na vrednotah, ki so nasprotne vrednotam prejšnjega režima, utemeljuje odločitev ustavno sodišče.
Neustavna Titova cesta
Ustavno sodišče v odločbi navaja, da pri presoji ni ugotavljalo zgodovinskih dejstev in okoliščin, niti konkretnih ravnanj Josipa Broza Tita, ampak le, ali je odlok skladen z načelom spoštovanja človekovega dostojanstva.
Poimenovanje javnih prostorov po zgodovinskih dogodkih in osebnostih ima jasno razviden simbolni pomen. Z njim oblast poudarja vrednote, ki zaznamujejo njihova dejanja in izraža javno priznanje za njihovo delo. S tem prispeva k širjenju in krepitvi določenih stališč ter idej in vrednot. Ker izražanje vrednot, ki so nasprotne temeljnim ustavnim vrednotam, ne more biti v javnem interesu, presoja ustavnosti ravnanja oblasti ni podvržena načelu sorazmernosti, ampak je že samo po sebi protiustavno.
Tito ne simbolizira le osvoboditve ozemlja današnje države izpod fašistične okupacije, ampak tudi povojni totalitarni komunistični režim, ki so ga zaznamovale obsežne in grobe kršitve človekovih pravic. Poimenovanje Titove ceste je tako mogoče razumeti tudi kot priznanje nekdanjemu nedemokratičnemu režimu.
Oblastno izražanje priznanja totalitarnim režimom je v nasprotju z zavzemanjem za spoštovanje človekovega dostojanstva, človekovih pravic in drugih vrednot, ki jih delijo sodobne evropske ustavne demokracije.
Pri tem ustavno sodišče spominja na resolucijo Sveta Evrope o obsodbi zločinov totalitarnih komunističnih režimov ter resolucijo evropskega parlamenta o evropski zavesti in totalitarizmu. Resolucije izkazujejo spoštovanje konkretnim usodam posameznikov, ki so v totalitarnih režimih, kamor spada tudi komunistični režim pod vodstvom Josipa Broza Tita, na lastni koži izkusili kršitve človekovih pravic.
Žrtvam vseh totalitarizmov morajo oblastni organi na vseh ravneh izkazovati »vsaj pasivno spoštovanje z opustitvijo ravnanj, ki so nezdružljiva s temeljnimi ustavnimi vrednotami in za katera je mogoče vnaprej predvidevati in pričakovati, da bodo povzročila novo prizadetost«. V Sloveniji, kjer se je razvoj demokracije in svobodne družbe začel s prelomom s prejšnjo ureditvijo, je oblastno poveličevanje komunističnega totalitarnega režima s poimenovanjem ceste po voditelju tega režima protiustavno, je zapisalo ustavno sodišče.
