Sodnica zavrnila uvedbo preiskave zoper Ribičiča

Ljubljana - Preiskovalna sodnica ljubljanskega okrožnega sodišča je zavrnila predlog vrhovnega državnega tožilstva, naj uvede preiskavo zoper Mitjo Ribičiča, ki naj bi bil odgovoren za nekatere zunajsodne poboje po drugi svetovni vojni, je poročal radio Slovenija. O uvedbi preiskave bo sedaj odločal izvenobravnavni senat ljubljanskega okrožnega sodišča.

Kot smo poročali, je Vrhovno državno tožilstvo na ljubljansko okrožno sodišče zoper Mitjo Ribičiča vložilo zahtevo za preiskavo zaradi suma, da je storil kaznivo dejanje hudodelstva zoper civilno prebivalstvo po 374. členu kazenskega zakonika. Pred preiskovalnim sodnikom naj bi bila tudi obtožnica zoper njega z imeni več kot dvesto ljudi, za katerih smrt spomladi leta 1945 naj bi bil odgovoren. Takrat je bil namestnik zloglasnega Ivana Mačka - Matije, vodje komunistične politične policije Ozna, Ribičičevo ime pa naj bi se pojavilo pripisano seznamu pobitih ljudi.

Tožilstvo meni, da je tovariš Mitje, ki se je podpisoval na dokumente, Mitja Ribičič, ta pa trdi, da se je takrat podpisoval z imenom Ciril.

Tožilstvo je v zahtevi za preiskavo preiskovalni sodnici predlagalo, naj postavi posebno komisijo zgodovinarjev, ki bi raziskala zadevo in odgovorila na vprašanje: "Ali zapis Ribičičevega imena nujno pomeni, da je soodločal pri pobojih?"

Ribičiča je pred skoraj letom dni z očitkom, da je odgovoren za genocid po 373. členu kazenskega zakonika, ovadila policija oziroma v njenem imenu kriminalist Pavel Jamnik, ki je vodil akcijo preiskovanja povojnih pobojev pod imenom Sprava.

Z vrhovnega državnega tožilstva so nekaj dni po vložitvi ovadbe sporočili, da genocid ostane genocid, da ga je mogoče kaznovati tudi danes, po šestdesetih letih.

V naslednjih nekaj mesecih je preiskovalna sodnica ljubljanskega okrožnega sodišča dvakrat zavrnila vrhovnega državnega tožilca Andreja Polaka, ko je želel izvedbo nujnih preiskovalnih dejanj, predvsem hitro zaslišanje prič, ki se, kot je poudaril, hitro starajo. Sodišče je v tožilčevi zahtevi pogrešalo zahtevo za preiskavo, preiskovalna sodnica pa je tožilstvu sporočila še, da bi morala najprej sploh oceniti, ali je pregon zaradi genocida dopusten.

Ribičičev zagovornik Peter Čeferin je kmalu po ovadbi izjavil, da Mitja Ribičič ni naredil tega, kar se mu očita, da to ni genocid in da za genocid danes v Sloveniji ni mogoče nikogar preganjati.