Tiskane izdaje
Pravosodni minister Lovro Šturm vztraja, da so neutemeljena stališča o prekratkem času uveljavitve zakonika in o težavah, ki bodo nastale ob vprašanju, kateri zakon je milejši - novi ali do zdaj veljavni zakonik iz leta 1995. Ponavlja, da so osnutek kazenskega zakonika oktobra 2007 posredovali pravnim fakultetam in pravosodnim organom, o zakoniku so potekali številni seminarji, sodniške šole, konference in simpoziji, ki se bodo nadaljevali še po njegovi uveljavitvi. V zakonodajnem postopku so opravili tudi predhodno javno predstavitev mnenj.
Glede aktualnih dilem, kateri zakonik je milejši, pravosodno ministrstvo pojasnjuje, da se v skladu z ustavo in zakonom po načelu zakonitosti v kazenskem pravu za kazniva dejanja uporablja zakon, ki je veljal ob storitvi kaznivega dejanja, razen če je novi zakon za storilca milejši. To pomeni, da mora sodišče v konkretni kazenski zadevi presoditi, ali je novi zakonik milejši za storilca kaznivega dejanja, storjenega pred prvim novembrom letos. Vnaprej takšne ocene ne more dati ne zakonodajalec in ne teorija. »Čas uveljavitve zakonika nima pri tem nikakršnega vpliva. Podcenjujoče je do sodnikov, da ne bi znali uporabiti ustavnih in zakonskih določb, saj to sodi v njihovo temeljno delo, ki so ga zmožni in ga morajo opravljati,« menijo na ministrstvu.
Za mnenje o novem kazenskem zakoniku smo povprašali tožilca, sodnika in odvetnika. Mnenji mariborskega okrožnega sodnika Zlatka Dežmana in ljubljanskega odvetnika Emila Zakonjška bomo objavili v četrtkovem Delu, vodja kazenskega oddelka vrhovnega državnega tožilstva vrhovni državni tožilec Hinko Jenull pa nam je dejal, da se je o novem zakoniku kazenskopravna stroka že izrekla, »žal na način, ki je za uporabnike najslabši. Nastala je ostra delitev med avtorji zakonika in njegovimi kritiki po najslabšem vzoru izključujoče politične oblasti in opozicije, ki druga drugi skoraj v ničemer ne zmoreta priznati pravilnosti stališč. Za sodnike, tožilce in odvetnike je bilo ob ostri razpravi koristno vsaj to, da smo pravočasno postali pozorni na rešitve, ki so za akademsko stroko posebno sporne. Prav te dni se tožilci posvetujemo, kako ravnati v posameznih zadevah po začetku veljavnosti zakonika, ko bomo morali hkrati uporabljati oba - starega in novega. Proučiti bomo namreč morali prav vse vložene obtožne akte in najprej oceniti, ali in za katere primere je nova ureditev za storilca milejša, in v takem primeru spremeniti pravno opredelitev, pri posameznih dejanjih pa celo odstopiti od pregona. Šele po prvih tožilskih odločitvah se bo tako pokazalo, kakšni bodo dejanski učinki nove ureditve na strani obtožbe,« pojasnjuje Jenull.
Več v sredini tiskani izdaji Dela!
