Sodniki ne zmorejo rešiti čedalje večjega števila zadev

Ustavno sodišče je lani prejelo v obravnavo za dve tretjini več zadev kot leto prej, konec leta pa je bilo še 2981 zadev nerešenih ali 87 odstotkov več kot leto prej.

Objavljeno
15. februar 2007 01.01
Preobremenjenost ustavnega sodišča
Ljubljana – Ustavno sodišče je lani prejelo v obravnavo 3053 zadev ali 62,6 odstotka več kot leto prej, konec lanskega leta pa je imelo še 2981 nerešenih zadev ali 87 odstotkov več kot ob koncu leta 2005, je na predstavitvi poročila o delu ustavnega sodišča v letu 2006 povedal dr. Janez Čebulj, predsednik sodišča. »Samo v prvem mesecu tega leta smo prejeli 532 zadev – letos bi jih tako utegnili prejeti skupaj okoli šest tisoč, torej dvakrat več kot lani.« Še bolj naj bi se po pričakovanjih Čebulja povečalo število nerešenih zadev: ob koncu leta bi jih utegnilo biti že 6500 do 7000, je dejal.

Leta 1999, ko je bilo prvo polno leto sodnikov, ki se jim letos končuje mandat, je imelo ustavno sodišče 644 pripadov zadev – torej domala petkrat manj kot lani, je poudaril dr. Janez Čebulj. »Toliko zadev, kot smo jih prejeli tedaj v vsem letu, jih zdaj prejmemo v enem mesecu.«

Čebulj je dejal, da bi se lahko s sprejetjem novele zakona o ustavnem sodišču število nerešenih zadev zmanjšalo za polovico, med drugim zato, ker bi bilo to »oproščeno« ukvarjanja z nekaterimi bagatelnejšimi zadevami, recimo prekrški, ki sodnikom predvsem jemljejo čas. Lani je bilo tako ustavnih pritožb, vezanih na prekrške, dobra polovica vseh oziroma 1430 od skupaj 2546. Ustavnih pritožb je bilo sicer med lanskimi pripadi zadev 83,4 odstotka, v primerjavi z letom 2005 pa se je njihovo število povečalo za nekaj več kot 90 odstotkov. Med njimi je bilo še 12,3 odstotka pravd, 8,4 odstotka upravnih sporov in drugega.

Med 2981 nerešenimi zadevami ob koncu lanskega leta je bilo 85 odstotkov zadev iz nabora prejetih v istem letu (2006): »Se pravi, da jih je bilo le 15 odstotkov starejših od enega leta. Čeprav – lepše je slišati odstotek, številko pa malo manj: nerešenih primerov iz prejšnjih let je namreč približno 500. S povečevanjem števila pripadov zadev se povečuje tudi število nerešenih zadev. Bojim se, da bo le-teh ob koncu letošnjega leta od 6500 do sedem tisoč.« Zato, je dodal, ustavno sodišče rešuje zadeve po prednostni lestvici: »Absolutno prednostne, teh imamo zdaj 21, naj bi nam vzele okoli pol leta.« Med njimi so denimo zakoni o Kobilarni Lipica, o preprečevanju korupcije, financiranju občin, evidentiranju nepremičnin, o sodiščih (primer Aleša Zalarja) in o azilu. Od enega do poldrugega leta naj bi sodniki potrebovali za »prednostne zadeve«; te imajo 504, je povedal Čebulj. Na repu lestvice pa so »preostale zadeve«; teh imajo trenutno kar 3015.

Več v današnjem tiskanem Delu