Tiskane izdaje
Kot je pojasnila predsednica stavkovnega odbora, je bilo iz sodniških vrst slišati kar nekaj odzivov, da je taka ponudba žaljiva. Stavkovni odbor zaenkrat še vedno vztraja pri stavkovnih zahtevah, kar pa pomeni devet dodatnih plačnih razredov za sodnike in osem dodatnih plačnih razredov za vrhovne sodnike.
Postopek usklajevanja pomeni, da se stališča usklajujejo, če ena stran nepreklicno vztraja pri svojih stališčih, to postavlja pod vprašaj celoten postopek pogajanj, je pred sestankom dejal državni sekretar ministrstva za pravosodje Boštjan Škrlec. Kot je dejal, računa, da tako trdnih stališč danes vendarle ne bodo deležni.
"Upam, da bodo sodniki danes vendarle toliko konstruktivni, da bodo razumeli, da je vlada sestavila konkreten predlog, ki je bil najboljši možen znotraj danih okvirov," je pojasnil Škrlec. Ob tem je poudaril, da je ta predlog vsem sodnikom zagotovil višje plače, zato ne more razumeti, da je ta predlog tako zelo žaljiv.
Stavkovni odbor po besedah Roblekove zaenkrat še nima formaliziranega protipredloga na osnovno ponudbo vlade. "Med seboj smo že zelo daleč z usklajevanjem tudi tega, vendar na potezi je vlada, ki bo dala primeren predlog," je poudarila Roblekova. Popuščanje sodnikov je po njenih besedah odvisno od pripravljenosti druge strani.
Ministrica za javno upravo Irma Pavlinič Krebs pa je pred sestankom dejala, da vladna stran danes pričakuje protipredlog sodnikov. Glede odločitve stavkovnega odbora, da zaenkrat še ne bo prekinil stavke, pa je dejala, da je vlada prekinitev stavke realno pričakovala, zato se ji odločitev zdi nerazumna. Stavkovni odbor je po njenih besedah namreč kot pogoj za prekinitev stavke postavil konkreten predlog vlade, pogajanja pa so se tudi že začela.
Član sodnega sveta Albin Igličar je ocenil, da vladni predlog ne pomeni uresničitve odločbe ustavnega sodišča. "Vlada je očitno pripravljena na kakšen protipredlog in upam, da bo vseeno prišlo do kompromisnega predloga," je dejal Igličar. Ob tem je pojasnil, da sodni svet zaradi svoje specifične vloge predlogov ne daje, soglaša pa s stališčem sodnikov, da predlog vlade ne pomeni v celoti uresničitev odločbe ustavnega sodišča.
V skladu z dogovorom pogajanja potekajo za zaprtimi vrati, o vsebini predlogov pa udeleženci ne dajejo izjav in komentarjev. Današnjih pogajanj se ni udeležil minister za pravosodje Aleš Zalar, ki je po besedah državnega sekretarja zadržan zaradi drugih opravkov, ki so bili nepredvidljivi. Sodniki so bili zaradi odsotnosti enega od glavnih vladnih pogajalcev vidno razočarani.
Zaradi bele sodniške stavke, ki se je začela 1. julija lani, je po besedah Roblekove od 20 do 30 odstotkov manj rešenih zadev. Kot pozitiven učinek pa je omenila, da so se sodniki bolj posvečali starejšim zadevam, tistim, ki so "hud sodni zaostanek", na ta način pa so rešili številčno manj zadev.
