Tiskane izdaje
Pogačnik je na srečanju, ki je potekalo pod geslom Kdor svojo domovino ljubi, se bo vsega veselil, kar srečo domovine povišuje, spomnil, da je bilo kmetstvo na Slovenskem že od nekdaj, kljub večstoletnemu zatiranju in podjarmljenju z različnih strani, nosilec slovenske narodne zavesti in slovenske besede. Kmet je zanj tudi danes nosilec temeljnih vrednot. Zaznamujejo ga vztrajnost, delavnost, skromnost in odgovornost do dela in ljudi. Ker je v nenehnem stiku z naravo in od nje tudi odvisen, jo spoštuje in neguje, je dejal minister.
Meni tudi, da se danes številni vse bolj zavedajo pomena kmetijstva in njegove večnamenske vloge, čeprav proizvodnja v najširšem pomenu besede še vedno ostaja njegova osnovna funkcija. Po Pogačnikovih besedah imamo danes po zaslugi kmetov obdelana polja, pokošene travnike in urejene nasade, ki dajejo Sloveniji njeno značilno podobo.
Minister je poudaril, da smo prevečkrat priča pojavu, da se kmetijstvo kar povprek označuje za največjega onesnaževalca okolja in krivca za podnebne spremembe. To je tudi odločno zanikal in dejal, da številke kažejo, kako je kmetijstvo med onesnaževalci s svojim 10-odstotnim prispevkom dejansko na repu tovrstne lestvice.
"Prihodnost slovenskega kmetijstva je v njegovi večnamenski vlogi, ki poleg kmetijske proizvodnje omogoča primeren ekonomski položaj slovenskega kmeta. Nosilci prihodnjega razvoja so tržno usmerjene, profesionalne družinske kmetije in kmetijska podjetja z javno vizijo in podjetniško pobudo ter se zavedajo, da je poslovna uspešnost odvisna predvsem od njih samih. Država jim bo pri tem nudila ustrezno infrastrukturo in agrarnopolitični okvir oz. preko ukrepov podpirala njihov razvoj," pravi Pogačnik.
Prepričan je, da kljub krizi uspevamo z dovoljenimi državnimi ukrepi in ukrepi skupne kmetijske politike ohraniti stabilnost in pomagati vsem kmetijskim gospodarstvom, še posebej pa tistim v težavah.
Pogačnik je tudi dodal, da smo svojo zavezanost kmetstvu in slovenski zemlji na simbolni ravni priznali tudi z upodobitvijo Groharjevega Sejalca na slovenskem evrskem kovancu. "Na kmečke korenine, iz katerih vsi izhajamo, pa smo bili Slovenci vedno ponosni in tako naj bo tudi v prihodnje," je dejal kmetijski minister.
Po njegovi oceni država poskuša intenzivno reševati probleme, ki se nabirajo v kmetijstvu, tudi zaradi krize, ki te panoge ni zaobšla. Pogačnik meni, da so kratkoročni ukrepi nujni zaradi ohranjanja proizvodnje, skupna kmetijska politika pa je slovenskemu kmetijstvu letos prinesla 266 milijonov evrov, država pa bo zagotovila preostalih 240 milijonov evrov.
Glede mlečnih kvot je minister povedal, da kmetje seveda skrbi ohranjanje proizvodnje, če cena pade pod ekonomsko učinkovitost. Zato se, tako Pogačnik, pripravljajo potrebni ukrepi, ki bodo zagotovili stabilizacijo mlečnih kvot. Na vprašanje, kako ocenjuje položaj slovenskega kmeta glede na evropskega, je minister dejal, da je slovenski kmet v posebnem položaju, Slovenija ima precej manjših kmetij, prednost pa vidi v dobro ohranjenih naravnih danostih, s čimer kmetijstvo postaja javna dobrina.
Predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije Ciril Smrkolj je opozoril na nizke odkupne cene kmetijskih pridelkov, zato država mora poskrbeti za socialni standard drugih struktur, saj analize kažejo, da povprečna slovenska družina za hrano nameni kar 40 odstotkov mesečnega družinskega proračuna.
Za Smrkolja je največji problem slovenskega kmeta ta, da so kmetje pred desetimi leti najemali posojila za investiranje, zdaj pa niso zmožni odplačevati visokih obrestnih mer. Rešitev pa vidi v tem, da Slovenci kupujemo predvsem slovenske izdelke, da država vzpostavi enakovredno okolje za razvoj kmetijstva in da kmetje poiščejo notranje rezerve.
