Soglasje k načrtu razvoja avtocest

Ljubljana - Državni zbor je konec drugega dne rednega aprilskega zasedanja soglasno (73 glasov za, proti nihče) potrdil operativni vladni program razvoja in obnavljanja avtocest v letošnjem letu. Poslanke in poslanci so opravili tudi razpravo o mednarodni raziskavi trendov znanja matematike in naravoslovja Timss 2003. Sprejeli so sklep (za 48, proti 22), s katerim bodo vladi predlagali pripravo ustreznih ukrepov za izboljšanje, po mnenju koalicijskih poslancev, slabih razmer na tem področju.

Vrednost letnega plana gradnje in obnavljanja avtocest, h kateremu državni zbor daje soglasje, znaša 124,1 milijarde tolarjev, z gradnjo pa bodo začeli na 11 novih odsekih v skupni dolžini 55 kilometrov. Slovenija gradi avtoceste že od leta 1970. Minister za promet Janez Božič je pojasnil, da bo letos v skladu s planom v gradnji skupaj približno 174 kilometrov avtocest, hitrih cest in drugih cest.

Prometu pa bodo predani predvidoma štirje odseki v skupni dolžini 22,3 kilometra, in sicer še zadnji manjkajoči odsek prek Trojan, to je odsek Trojane-Blagovica, zadnji del hitre ceste Škofije-Sermin, potem manjkajoči del avtocestnega odseka Smednik-Krška vas na dolenjskem avtocestnem kraku in, v kolikor bodo tehnične možnosti dopuščale, še avtocestni odsek Hrastje-Lešnica na dolenjskem avtocestnem kraku. Sicer pa bo ta odsek dokončan v skladu z nacionalnim programom spomladi leta 2006. V letošnjem letu bo tako v celoti dokončana avtocestna povezava od Maribora do Kopra na petem evropskem koridorju. Z gradnjo se bo začelo na 11 novih odsekih v skupni dolžini 55 kilometrov, in sicer na pomurskem avtocestnem kraku Maribor-Lenart, Lenart-Spodnja Senarska, Lendava-Pince, Pesnica-Slivnica, nova Zarkovska cesta in odsek Koper-Izola.

Poslanci zaskrbljeni nad znanjem slovenskih šolarjev

Izsledki mednarodne raziskave trendov znanja matematike in naravoslovja Timss 2003 po mnenju večine poslancev kažejo šokantno, zaskrbljujočo in alarmantno sliko stanja v slovenskem osnovnošolskem sistemu. Glede na napovedano večinsko podporo koalicijskih SDS, NSi, SLS in DeSUS ter opozicijske SNS bodo poslanci s sklepi, o katerih bodo odločali po končani razpravi, vladi med drugim naložili, naj sprejme ukrepe za izboljšanje stanja na tem področju ter pripomore k zmanjšanju primanjkljaja znanja. Do predlaganih sklepov imajo pomisleke v opozicijskih LDS in SD, kjer ocene o katastrofalnem stanju v osnovnem šolstvu označujejo kot presplošne in pretirane, poleg tega pa bi se z njimi morala ukvarjati stroka in ne državni zbor.

Po raziskavi Timss 2003, ki poteka v okviru Mednarodne zveze za proučevanje učinkov izobraževanja (IEA), znanje slovenskih osnovnošolcev na področju matematike ni bilo najboljše. Raziskava sicer Slovenijo po uspehu uvršča na sredino med udeleženimi državami v raziskavi, a pred Slovenijo so se uvrstile malodane vse razvite države. Po matematičnih dosežkih v Timssu 2003 so se slovenski učenci višjih razredov uvrstili na 25. mesto od skupaj 50 držav, kar je sicer nad mednarodnim povprečjem. Pred Slovenijo pa so se vendarle uvrstile Belgija, Nizozemska, Estonija, Madžarska, Latvija, Ruska federacija, Slovaška, Litva, Švedska, Škotska in Anglija. Slabše so se po matematičnih dosežkih uvrstili slovenski učenci nižjih razredov, ki so se uvrstili na 22. mesto od skupno 28 držav in pod mednarodno povprečje.

V sredo o izvolitvi nove vodje vrhovnega državnega tožilstva

V sredo, sklepni dan seje naj bi državni zbor na predlog vlade za dobo šestih let imenoval Barbaro Brezigar na položaj vodje vrhovnega državnega tožilstva.

V sredo naj bi poslanke in poslanci ustanovili tudi prvo preiskovalno komisijo v tem mandatnem obdobju ter imenovali predsednika in podpredsednika ter njene člane. Komisija naj bi bila formalno ustanovljena z namenom "ugotavljanja in ocene dejanskega stanja, ki je lahko podlaga za odločanje o politični odgovornosti nosilcev javnih funkcij v vladi, na ministrstvu za pravosodje in vrhovnem državnem tožilstvu v zvezi z izvrševanjem nadzora po zakonu o državnem tožilstvu".

Glede na napovedi pobudnika komisije, državnega sveta, pa je že v tem trenutku jasno, da naj bi preiskovala predvsem morebitno odgovornost prejšnje generalne državne tožilke in vlade za po njihovem mnenju slabe razmere na državnem tožilstvu ter se ukvarjala predvsem z razvpitimi aferami Železnik, SIB, Orion, Zbiljski gaj.