Šok razuma

V sodobni politiki imajo javnomnenjske raziskave pomembno vlogo tipalk, kaj si ljudje mislijo o določenem vprašanju. So sodobna različica starih policijskih vohljačev, ki so pred desetletji in stoletji po gostilnah vlekli na ušesa, o čem se ljudje pogovarjajo, in tako zbrana mnenja prenašali naprej. Zato je politika bila in je še vedno še kako zainteresirana za mnenje ljudi - pravzaprav je v demokraciji od njega življenjsko odvisna vsaj vsaka štiri leta. Javnomnenjska anketa, ki so jo prejšnji teden o temi urejanja odnosov s Hrvaško izvedli anketarji Delovega Stika in jo v celoti objavljamo v ponedeljkovem Delu, prinaša za številne politike presenetljive podatke, ki jih najbrž mnogi med njimi niso pričakovali.

 

Zlasti so odgovori na vprašanje, ali bi na referendumu podprli vstop Hrvaške v Evropsko unijo, šokantni za tiste stranke in politike, ki svojo prepoznavnost že lep čas gradijo skoraj izključno z nacionalistično in populistično obarvanimi nastopi do Hrvaške in našega obmejnega spora z njimi. Kar dve tretjini anketiranih bi podprli vstop Hrvaške v EU. In velika večina, 56 oziroma 60 odstotkov vprašanih, bi na referendumu podprla arbitražno reševanje mejnega vprašanja s Hrvaško oziroma se jim takšno reševanje spora zdi smiselno.

 

Čeprav bodo nekateri zdaj poskušali spodbijati strokovnost in nepristranskost opravljene ankete, nosijo rezultati pomembno sporočilo. Ljudem je očitno dovolj sporov in so po dogovoru Pahor-Kosor zelo naklonjeni trajnejši ureditvi odnosov. Če se politika obeh držav že 18 let ni sposobna dogovoriti o meji na morju, temveč je zastrupila odnose med državama, pa naj najhujši oreh stre nekdo tretji. Vsekakor pa večina podpira vstop Hrvaške v Unijo. Ljudje so po spomladanskih zaostritvah na odnose med državama najbrž začeli gledati bolj razumsko in tehtati, kaj je bolje za državo. Ali bo Slovenija imela več koristi, če bo Hrvaška v Uniji ali pa če nezadovoljno čaka in še dodatno zaostruje razmere? Trezen razmislek govori o velikanskih prednostih prve možnosti. Ne nazadnje so to Slovenci pokazali tudi letos, ko so tako kot vsako leto že bili na svojevrstnem referendumu o Hrvaški in je milijon Slovencev preživljalo dopust na hrvaški obali.

Iz ponedeljkove tiskane izdaje Dela