Tiskane izdaje
Ljubljana – Že mogočen portal šole na Prešernovi cesti 6 v Ljubljani izpričuje bogato tradicijo. Vsi, ki prestopijo ta prag, gredo najprej mimo Vavpotičevih umetnin – na eni strani je upodobljen Prihod Argonavtov v Emono, na drugi pa Ustanovitvena seja Trgovske akademije. Skozi to vežo stopa letos 80. generacija dijakov.
Na Ekonomski šoli Ljubljana izvajajo programa ekonomski tehnik in ekonomska gimnazija. Kljub negotovim časom imajo tehniki perspektivo, saj se lahko po končanem šolanju brez dodatnega izobraževanja zaposlijo v 150 različnih poklicih, zatrjuje ravnateljica Ema Kozar.
»Že nekaj časa se v javnosti širi prepričanje, da so naši dijaki težko zaposljivi, vendar ni tako. Naš program gre v korak s časom ter spodbuja ustvarjalnost in podjetništvo. Dijaki se seznanijo z osnovami financ, računovodstva, prava, trženja in podjetništva, zato lahko delajo kot poslovni sekretarji, kot referenti v trženju in prodaji, kot uradniki v javni upravi, strokovni sodelavci v računovodstvu, zavarovalniški zastopniki, prodajalci in poslovodje, komercialisti, tajniki itd.,« razloži.
Praktično usmerjeni
Program so prilagodili zdajšnjim potrebam trga in je zasnovan zelo široko. Petino vseh ur namenjajo praktičnemu pouku, dijaki med šolanjem opravijo 152 ur prakse v podjetjih, delo ekonomista spoznavajo tudi skozi obiske podjetnikov ali menedžerjev. Na strokovne ekskurzije gredo tudi v Pipistrel, Krko in druga uspešna podjetja, saj jim hočejo pokazati, da kljub krizi ni vse tako brezupno. Da ne drži, da v naši državi ni mogoče ničesar doseči. »Je pa res, da je potrebno veliko truda, da je treba biti ustvarjalen in imeti ideje, jim dopovedujemo,« pravi ravnateljica.
Ne skrivajo, da se k njim ne vpisujejo odličnjaki. »To ne pomeni, da niso dovolj pametni, le delovnih navad in ambicij jim manjka,« poudarja sogovornica. »Naši učitelji se morajo zelo truditi, da jih pripeljejo do uspešnega konca šole. Mnogi se še iščejo, kar pri njihovih letih pravzaprav ni tako zelo nenavadno, in prav je, da imajo tudi oni priložnost pridobiti si solidno izobrazbo.«
Morda se prav zato k njim precej prepisujejo z drugih šol. Prvi prepisi se zgodijo že po prvem ocenjevalnem obdobju, ko novinci ugotovijo, da njihova izbira ni bila najboljša. Vsako leto imajo po pet, šest takih primerov. Prihajajo pa tudi v višjih letnikih, vendar morajo narediti diferencialne izpite iz strokovnih predmetov. Pri njih ni za mnoge tako nepriljubljene fizike, kemije in biologije pa je manj kot na splošnih gimnazijah. Njihova prednost je tudi, da lahko dijaki znotraj šole prehajajo iz programa ekonomske gimnazije v program ekonomski tehnik in tudi obratno.
Lahko opazujejo vladne obiske
Večina dijakov nadaljuje šolanje v smeri ekonomije. Vpisujejo se na višje in visoke strokovne šole ali gredo študirat na družboslovne fakultete, tudi na pravno. So pa tudi izjeme, ki gredo čisto v drugo smer, kot dokazuje primer znanega dijaka te šole še iz prejšnje generacije, igralca Jurija Součka.
Sprehod po šoli v neposredni soseščini vlade je tudi sprehod skozi njeno zgodovino. A ne samo zaradi spominske razstave na stopnišču, ki so jo pripravili ob nedavni 80. obletnici poučevanja v tej stavbi, temveč zato, ker ima kljub častitljivi starosti (ali prav zato) dušo.
Dijaki tradicijo nehote vsrkavajo in vsi, ki smo jih pobarali, kako se počutijo na tako ugledni lokaciji, so povedali, da odlično. Tudi opazovanje protokolarnih ceremonij postane sčasoma nekaj povsem vsakdanjega, tako da jih niti vidijo ne več, pravijo.
Načrti Vladimirja Šubica
Začetki trgovske (ekonomske) šole pri nas so zanimivi in tudi poučni. Segajo v leto 1920, ko so v prostorih I. državne gimnazije v Tomanovi ulici ustanovili Državno trgovsko akademijo. Že naslednje leto se je preselila na Srednjo tehniško šolo na Aškerčevo, kjer je gostovala trinajst let, do selitve v lastno stavbo na Prešernovi.
Čeprav je načrt zanjo izdelal legendarni arhitekt Vladimir Šubic, ni šlo brez zapletov. Oblasti iz sosednje banske palače so zahtevale, da ne zgradijo zadnjega nadstropja. A arhitekt in drugi vpleteni niso popustili pritisku politike, so pa sklenili nadstropju dodati fasadni venec, ki optično znižuje njeno višino.
Leta 1945 se je akademija preimenovala v Državno srednjo gospodarsko šolo. Do današnjega poimenovanja, Ekonomska šola Ljubljana, je nosila več različnih imen in izvajala različne programe, od leta 1991 do 1997 tudi petletni program trgovske akademije po avstrijskem vzoru.
V šolskem letu 1994/95 je šolo obiskovalo 1300 dijakov v 44 oddelkih, (26 ekonomsko-komercialnega tehnika in 18 trgovske akademije). Prenovljeni program ekonomskega tehnika so začeli izvajati leta 2000 in do 2012 so v ta program vpisovali po tri oddelke bodočih ekonomskih tehnikov in po tri oddelke ekonomske gimnazije. Letošnje šolsko leto se v njihovi šoli izobražuje 532 dijakov v 21 oddelkih (med njimi 230 gimnazijcev), poučuje pa jih 40 učiteljev.
