Tiskane izdaje
Ljubljana – Med šestnajstimi nominiranimi šolami, ki so se letos potegovale za laskavi naziv najbolj kulturna šola leta, je zmagala OŠ Franceta Prešerna Maribor in se tako pridružila šestim zmagovalkam iz prejšnjih let. Slovesna razglasitev je bila danes na OŠ Louisa Adamiča v Grosuplju, ki je ta naziv prejela lani.
Strokovna komisija Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti (JSKD), ki s tem projektom že sedem let spodbuja kulturno udejstvovanje osnovnošolcev, je naziv tej največji mariborski šoli s 700 učenci, ki letos praznuje 80 let, utemeljila s tem, da se v sklopu svojega delovanja, različnih projektov in ustvarjalnih delavnic ter 25 različnih krožkov trudi pokazati najrazličnejše možnosti kulturnega udejstvovanja, od pasivnega opazovalca, do aktivnega udeleženca ali celo ustvarjalca kulture. Tako lahko učenci odkrivajo svoje talente in potenciale. Šola, ki ima prostore v objektu, vpisanem v registru slovenske kulturne dediščine, se povezuje tudi s krajevnimi skupnostmi, organizacijami in društvi, učenci pa s svojimi kulturnimi programi popestrijo srečanja in prireditve.
Kar sedemdeset jih je izpolnjevalo pogoje
JSKD je na včerajšnji sklepni prireditvi za pet let podelil nazive »kulturna šola« kar sedemdesetim, ki izpolnjujejo vse pogoje. To pa pomeni, da spodbujajo kulturno vzgojo, omogočajo ustvarjalnost mladih na raznolikih umetnostnih področjih, podpirajo kakovostne dosežke, skrbijo za izobraževanje mentorjev ter stremijo k temu, da bi postale žarišča kulturnega dogajanja v svojih lokalnih okoljih, je pojasnila mag. Marjeta Pečarič, vodja projekta Kulturna šola in pomočnica direktorja JSKD. Kulturna šola leta v kategoriji velikih šol je postala OŠ Janka Modra iz Dola pri Ljubljani, v kategoriji srednje velikih šol OŠ Griže, v kategoriji malih in podružničnih šol pa OŠ Anice Černejeve Makole.
Izstopajoče šole
Za najvišje priznanje pa se je poleg zmagovalke potegovalo še 15 šol, ki izstopajo na glasbenem, likovnem, literarnem, gledališkem, lutkovnem, folklornem, filmskem, področju kulturne dediščine ter mednarodnega in medgeneracijskega sodelovanja: OŠ Planina pri Sevnici, Franja Malgaja Šentjur, Gustava Šiliha Laporje, Prežihovega Voranca Maribor, OŠ Center Novo mesto, Antona Aškerca Rimske Toplice, Jožeta Gorjupa Kostanjevica na Krki, Frana Roša Celje, Lava Celje, Vide Pregarc Ljubljana, OŠ Brežice, Anice Černejeve Makole, OŠ Griže in OŠ Janka Modra, Dol pri Ljubljani.
Posebna priznanja
Komisija je s posebnimi področnimi priznanji nagradila tudi šole, ki še posebej izstopajo na posameznih kulturnih področjih. Posebno priznanje za izredne dosežke v zborovski dejavnosti je prejela OŠ Planina pri Sevnici, na področju gledališke dejavnosti OŠ Franja Malgaja Šentjur, v lutkovni dejavnosti OŠ Gustava Šiliha Laporje, na področju folklorne dejavnosti OŠ Prežihovega Voranca Maribor, za sodobni ples OŠ Antona Aškerca Rimske Toplice, na področju filma in videa OŠ Center Novo mesto, na likovnem področju OŠ Jožeta Gorjupa Kostanjevica na Krki, na literarnem pa OŠ Frana Roša Celje. Komisija je podelila še tri posebna priznanja: za izjemne dosežke na področju izobraževanja mentorjev OŠ Brežice, za izredne dosežke v varovanju kulturne dediščine in izobraževanju mentorjev OŠ Lava iz Celja. Priznanje za celovit pristop h kulturnemu dogajanju pa je prejela ljubljanska OŠ Vide Pregarc.
Privlačne nagrade
Učenci najbolj kulturne šole leta bodo za nagrado, ki so jo prispevali JSKD, MAO in občina Grosuplje, lahko obiskali Županovo jame in instalacijo, ki trenutno gostuje v njej. Druge nagrajene šole pa so za nagrado prejele možnost, da se udeležijo različnih seminarjev in izobraževanj, ki jih za mentorje pripravlja JSKD. Najboljše štiri pa so prejele še letno naročnino na strokovni reviji Mentor in Folklornik.
Presenečenje: drevo kulture
Ob letošnji podelitvi so na OŠ Louisa Adamiča pripravili presenečenje za prejemnice naziva najbolj kulturne šole leta, z ilustratorko Mašo Kozjek so oblikovali drevo kulture, ki bo vsako domovalo v šoli zmagovalki leta, nanj pa bodo obesili jabolko z imenom šole, ki je v zadnjem letu pridobila ta laskavi naziv.
Pobude tudi v vrtcih in srednjih šolah
Pečaričeva še pravi, da se vsako leto na javni poziv JSKD povprečno prijavi od 60 do 80 osnovnih šol, od tega jih dobra tretjina za naslov prosi prvič, druge pa ga želijo obnoviti. Zadovoljna je, ker je projekt postal zelo dobro prepoznan tudi v širšem okolju, še posebno je spodbudno povezovanje znotraj posameznih regij. Takšen primer dobre prakse je organiziranje skupnih letnih kulturnih prireditev celjsko-savinjske regije, katere pobudnik je ravnatelj Gimnazije Celje Gregor Deleja, ki se zelo trudi, da bi ta projekt kulturne šole vpeljali tudi v srednje šole. V zadnjih dveh letih so tako začele nastajati pobude, da bi kulturna udejstvovanja sistematično spremljali tudi v srednjih šolah, na gimnazijah in v vrtcih, je povedala Pečaričeva.
